Ena izmed nastopajočih skupin na lanskem Rocku za prihodnje generacije, ki se je odvil konec septembra, so bili tudi Smokin` blue. Po njihovem nastopu smo jih za trenutek zadržali in jim postavili nekaj vprašanj o tem in onem.

Smokin` blue so skoraj zažgali oder. Fantje, dober dan.
Živijo.
1, 2, 3, 4, 5 – vas je bilo več na odru, ali samo 5?

Pet.

Zdelo se je, da vas je 12. Zdi se mi, da igrate en tak rock’ n’ roll zelo stare šole.

V bistvu res.

Smokin` blueAmpak začnimo z moje leve, pa se boste malo predstavili. Oseba A.

Jaz sem oseba A, prihajam iz točke B. Ne, ime mi je Matija in igram bobne.

Oseba B, Lan Štrucelj, klaviaturist in – to je potrebno poudariti – tudi manager.

Pod C se skrivam jaz, kitarist, edini čefur v bandu.

To je nekaj pozitivnega.

Nekaj posebnega. Tudi čefurji znamo igrati muziko.

Za vrati D je pevec skupine, Luka Skrbinšek.

Aljoša, basist.
Očitno ste, tam 80., 90. leta. Tam nekje ste odraščali.

Ja.

Ker črko č ste spustili, ne. Ampak č kot čisto okolje, kaj to danes pomeni vam. Jaz se spomnim, da so nam rekli, da moramo varčevati z vodo. S čim ste morali pa vi varčevati, ko ste bili v šoli?

Povsod po malo, pa se veliko nabere. Pa ločevati, pa reciklaža.
Eno resno vprašanje. Koliko logično se vam to zdi, da ja to treba delat? Koliko naravno?

Ja, je naravno. Totalno logično.
Ker?

Ker se narava ruši počasi. Kolikor smo informirani, bi morali vsi več početi, da bi  to delovalo.
Imate občutek, da smo še vedno potrošniška družba, ali da se počasi ozaveščamo, kot je lepa slovenska beseda?

Ne, smo preveč potrošniška. Bolj slabo se ozaveščamo.

Nazaj k naravi se je včasih reklo, ne. Vi ste verjetno kljub vsemu mestna deca?

Jaz sem iz Borovnice, tako da sem že v naravi.
Ampak tam gre želežnica tako okoli in okoli in ste v eni taki električni zanki, ne?

Pa niti ne, je en ovinek, ampak večinoma so kmetije pa traktorji.

Ampak nekateri rečejo, da je ravno kmetija oz. živina tista, ki največ CO2-ja proizvaja …

Mogoče.

Koliko časa že žagate skupaj?

Približno leto in pol.

Kaj lahko vi kot tako mlad bend, razen svoje glasbe date, ne okolju, ker to smo ugotovili, da moramo vsak malo skrbeti zanj, ampak tistim, ki vas poslušajo? Preko glasbe komunicirate, kot se reče. Ste tako kot Bono, pa vzamete mikrofon in rečete: volite za onega, volite za onega?

Moči še nimamo, ne. Toliko nas še ne ubogajo. Ko se bo pa dalo, bomo pa poskusili. Želimo pa si, da bi nas nekoč poslušali, to je naš cilj.
Pa vas bodo poslušali skozi plošče?
Tudi, če bo vse po sreči.
In kako daleč je?

Ja, na osmi skladbi.

Če bi bili Jan Plestenjak, bi imeli še enega, pa bi bili hit.

To je res. Mi nismo Jan Plestenjak, to se ve. Osem komadov imamo svojih, zdaj počasi še nastajajo novi in ko bo eno tako solidno število, bomo poskusili nekaj posneti. Lahko pa pričakujete nov videospot do konca novega leta.

In kdo je za komade odgovoren? Kdo jih piše, kdo jih uglasbuje?

Vsak malo. Aranžma je vedno od vseh, besedila pa od tistega, ki se spomni doma nekaj pametnega. Pa še to potem kdaj pa kdaj kaj popravimo na vajah. Precej skupnega dela je.

Kje imate garaže, kjer se lahko vsi skupaj dobite?

Na kontejnerskem terminalu Slovenije. Ljubjane. Za BTC-jem.
To je pa zvenelo, kot da si že kdaj odgovarjal na to vprašanje.

No, ja. Takrat je prav povedal, sedaj pa ne. Tako piše na tabli – Ljubljana.

Kaj naj rečem? Kje vas bomo slišali naslednjič? Manager?

13. novembra na Ptuju.

Daleč je to, ampak najbrž se splača počakati.
Če bo še kaj vmes, lahko preverite vse na My Space-u.

To so bili Smokin` blue … Hvala za pogovor.

Aljaž Pengov Bitenc

Komentirajte!

Your email address will not be published. Required fields are marked *

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.