In na začetku je bila voda. Brez nje, tega ne bi mogla spisati, vam ne bi bilo vroče in ne bi bili žejni. In prav slednja dva pojava sta me vzpodbudila, da vam povem nekaj več o vodi. O tekočini torej, o kateri se vedno pogosteje sprašujemo, od kod prihaja, kakšna je in ali je bo dovolj.

Voda je pravzaprav kemijska spojina, ki jo najdemo skoraj povsod na Zemlji. Kjer je življenje, je namreč tudi voda, ki jo organizmi potrebujemo za življenje. Okoli 70 % Zemljine površine je prekrite z vodo v različnih agregatnih stanjih – kapljevinastem, trdnem ali plinastem – da ponazorim: ocean, ledenik, jezero, dež, vlaga, sneg, potok, megla. Vse to je voda, katere največji zbiralniki na Zemlji so morje, kontinenti in ozračje.

Čeprav naravno čista voda ne obstaja, saj vsa voda, ki jo pijemo vsebuje raztopljene topne primesi, mnoge pa vsebujejo tudi določene mikroorganizme, ljudstva, ki še nimamo večjih težav z vodo, poznamo prozorno vodo. Žal smo jo v modernem načinu življenja začeli zavestno barvati z raznoraznimi barvnimi okusi, nemalokrat s t.i. »kemijami«, ki se nam zdijo boljše od prozorne tekočine brez vonja in okusa. No, stvar slednjega (okusa) vse pogosteje vpliva tudi na naše zdravje, a danes se bomo osredotočili na vodo. Tisto, ki nam jo je v zibelko položila narava.

Slovenija je bogata z vodami, čeprav niso enakomerno prostorsko razporejene, na našem planetu pa je sladke vode le nekaj odstotkov, dostopne pa še precej manj. V zadnjih 100 letih se je poraba (pitne ali sladke) vode povečala za šestkrat. Že danes je mnogo dežel na svetu, kjer je pomanjkanje vode, še posebej čiste pitne, veliko. Naraščanje števila prebivalstva in grožnja klimatskih sprememb, lahko ob dosedanjem načinov uporabe vode pripelje do velike svetovne krize z vodo. Poleg tega naraščajo emisije nevarnih snovi v vode in s tem vplivajo na slabšanje njene kakovosti ter primernosti razpoložljivih vodnih virov za uporabo.

Človek zdrži brez vode največ deset dni, brez hrane pa v povprečju kar dva meseca. Zdrava dnevna potreba organizma po vodi je 2,5 litra, enako količino pa je dnevno tudi izločimo. Čaj, kava, alkohol in druge umetne pijače ne morejo nikoli nadomestiti čiste naravne vode, saj vsebujejo snovi, ki vodo celo odstranjujejo iz telesnih zalog.

V človekovem telesu je od dve tretjini do tri četrine vode, odvisno od starosti. Zadržuje se v celicah, krvi, limfi in v medceličnih prostorih. Največ vode je v krvi, malo v kosteh, najmanj pa v zobeh. Pomanjkanje vode pa se kaj hitro pokaže tudi v izgledu telesa. V Ameriki in žal tudi pri nas, je zelo razširjeno pitje gaziranih in drugih umetnih pijač. Raziskave pri Američanih so pokazale, da je 30 odstotkov ljudi pretežkih, ker ne vedo, kdaj so žejni in ne ločijo med lakoto in žejo.

Kot zanimivost pa poglejmo prehranske in pivske navade skozi zgodovino, ko je premožnejši družbeni sloj iskal užitke v hrani in pijači, tako da so bili aristokrati večinoma debeli. Danes bolj izobraženi sloj ljudi ne išče več užitkov v hrani in pijači, ampak daje prednost telesnemu gibanju ter zdravi prehrani in napitkom. Redno pitje zadostnih količin vode namreč poveča našo zbranost, odpornost proti boleznim in olajša soočanje s stresnimi situacijami.

Voda pa ima več pomenov za življenje na Zemlji – fiziološkega, higienskega in vedno bolj ekonomskega. In če se ustavimo pri slednjem: v povprečju porabi vsak Slovenec okrog 150 l vode dnevno. V namene pitja, umivanja, kuhanja, čiščenja … uporabljamo čisto pitno vodo, čeprav je v resnici popijemo le kakšna 2–3 l. V primerjavi s človekom, pa živali porabijo bistveno manj vode. Med njimi sta največja potrošnika konj in krava, ki v povprečju porabita 45 litrov, najmanjša pa kokoš, ki porabi le 0,3 litra vode na dan. Kaj pa potrebe po spolih: moški potrebujejo več vode od žensk zaradi svoje večje brezmaščobne mase in potrošnje energije. Pri generacijah pa je slika takšna: malčki in otroci potrebujejo več vode v razmerju z njihovo telesno maso, starostniki pa morajo paziti na zadostno hidracijo, saj staranje zmanjšuje občutenje žeje kot tudi sposobnost koncentriranja urina.

Ocenjuje se, da je od vse svetovne oskrbe z vodo približno 95% shranjene v oceanih. V hladnejših klimatskih obdobjih se ustvari več ledenikov in dovolj svetovne oskrbe z vodo je akumuliranih v ledu. V zadnji ledeni dobi so ledeniki prekrivali skoraj eno tretjino Zemlje, zaradi česar so bili oceani okoli 122 metrov nižji kot danes. V zadnjem globalnem ogrevanju pred približno 125.000 leti je bilo morje približno 5,5 metrov višje kot je zdaj, od leta 1850 pa se je zmanjševanje ledenikov močno povečalo.

Število prebivalcev iz dneva v dan in iz leta v leto narašča, prav tako pa tudi poraba vode, zaradi česar so skrbi o pomanjkanju vode upravičene. Dejstvo je, da imajo največje probleme tiste države, v katerih prebivalstvo tudi najbolj narašča, to pa so obenem tudi najrevnejše države sveta, ki same niso sposobne zaščititi svojih lastnih vodnih virov. Dolžnost razvitega sveta je torej, da jim pri tem pomagamo.

Da je situacija zaskrbljujoča, postrezimo z nekaj dejstvi: 1,1 milijarde ljudi nima dostopa do varne pitne vode, 2,6 milijarde ljudi ne živi v primernih sanitarnih razmerah, 1,8 milijona ljudi vsako leto umre zaradi diareje, vsak trenutek je polovica vseh bolniških postelj na svetu zasedena s pacienti, ki so zboleli zaradi različnih okužb z vodo, vsak teden umre 42.000 ljudi zaradi pitja oporečne vode in pomanjkanja ustreznih sanitarnih razmer, dve bolezni, ki sta povezani z vodnimi viri (diareja in malarija) sta uvrščeni na tretje in četrto mesto najpogostejših vzrokov za smrt otrok, mlajših od petih let; v Afriki je možnost, da bo dojenček umrl zaradi diareje, 520-krat večja kot v Evropi ali ZDA.

V Sloveniji trenutno nimamo problemov z zalogami pitne vode, a to ne sme biti razlog, da o teh problemih ne razmišljamo. Vsi se zavedamo in tudi ne zanikamo več, da se podnebne spremembe dogajajo tu in zdaj. Povprečna letna količina padavin se v Sloveniji počasi zmanjšuje, kar ima za posledico nižje vodostaje rek, podtalnice in proste talne vode. Ne smemo pozabiti, da so tudi zime bolj mile, kar enostavno pomeni manj snega v Alpah, kar pomeni tudi manj vode za reke in nižje vodostaje.

In da zaključimo: če je nafta zaznamovala 20. stoletje, bo prav voda zaznamovala obdobje, v katerem živimo sedaj. Če so bili v preteklosti konflikti in vojne zaradi nafte, se nam sedaj obetajo vojne zaradi vode. Vode, ki je vir življenja.

Irena Mraz

Komentirajte!

Your email address will not be published. Required fields are marked *

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.