Vam številke 1, 3, 7, 11 in 101 kaj pomenijo? Naj vam najprej razkrijemo eno številko. Enajst let je že minilo, odkar je umrl slovenski športnik in olimpijec Leon Štukelj. Pet številk, ki ga je zapisalo v slovensko zgodovino, in neomejeno število besed, ki bi ga lahko opisalo. Pa najprej poskusimo z dvema – poosebljena legenda.
Leon Štukelj se je rodil 12. novemba 1898 v Novem mestu, v tedanji Avstro-Ogrski. Izobraževal se je v svojem rodnem kraju, kjer je obiskoval osnovno šolo, nadaljeval z gimnazijo in opravil vojaško maturo. Pri osemnajstih letih je bil vpoklican v vojsko. Ko se je po 1. svetovni vojni vrnil domov, se je posvetil študiju prava na univerzi na Dunaju, nato v Zagrebu, kasneje pa na novi univerzi v Ljubljani, kjer je leta 1924 tudi doštudiral. V Maribor se je preselil leta 1927, ko je dobil mesto sodnika.

Foto: pdv.mojforum.si
Foto: pdv.mojforum.si


Njegova ljubezen, strast in del življenja je bila gimnastika. Zaradi uspehov v športu je bil pomemben ambasador naše mlade države. Leta 1996 je bil v Atlanti na 26. olimpijskih igrah ob stoletnici olimpijskih iger moderne dobe, kjer je na povabilo Mednarodnega olimpijskega komiteja sodeloval na odprtju kot najstarejši še živeči olimpionik z zlato kolajno v žepu, na igrah pa je ostal do konca gimnastičnih tekmovanj. Bil je eden zvezdnikov slovesnosti ob odprtju, na kateri so mu gostje, na čelu z ameriškim predsednikom Billom Clintonom, navdušeno ploskali. Po navedbah Tomaža Zajca je bil Štukelj res pravi promotor Slovenije, a se je kljub temu najlepše počutil prav doma.

Tri je številka, ki je zaznamovala življenje Leona Štuklja in tri zlata odličja na olimpijskih igrah so tista, ki so še danes uganka in hkrati izziv mnogim slovenskim športnikom. Prvo zlato odličje na olimpijskih igrah si je priboril leta 1924 v Parizu. Pred odhodom si je hudo poškodoval dlan, a je na olimpijske igre vseeno odpotoval zgolj zaradi nagrade za težko delo, večer pred nastopom pa ga je vodstvo le pregovorilo, naj nastopi. Pri tem so mu šli sodniki zelo na roke. Zaradi poškodovane dlani so mu dovolili, da ga, če pade, lahko nadomesti reprezentančni kolega. Prvo orodje je bil drog in na njem je vajo uspešno opravil, nato pa je finski sodnik rekel, da je napravil en veletoč premalo. Ameriški sodnik tega ni mogel ne potrditi ne zanikati in tako je moral vajo ponavljati. Nagrada za trud je bila zlata kolajna, ki jo je dobil tudi v mnogoboju. Bil je najboljši telovadec olimpijskih iger, kar je izvedel šele od kolegov, ko se je vrnil v hotel. 21. julija je bila njegova slika v večerni izdaji “Le Matina”. Čez tri dni se je vračal domov in na vseh postajah so ga z navdušenjem sprejeli, sam vrhunec pa je doživel v Novem mestu. Od postaje do Glavnega trga so ga nesli na ramenih, tam pa ga je sprejel tedanji župan dr. Josip Rezek, ki ga je pozdravil z iz zgodovine znanimi besedami: “Ave triumphator!”, kar pomeni »Pozdravljen, zmagovalec!«.

Pravljična sedmica beleži število njegovih svetovnih tekmovanj, na katerih je dosegal najboljše uvrstitve in zato prejel mnogo priznanj. Poleg šestih odličij z olimpijskih iger mu je Jugoslovanski olimpijski komite leta 1936 podelil zlato kolajno in ga imenoval za častnega svetovalca odbora, leto kasneje pa so mu ob praznovanju olimpijskega tedna podelili plaketo kot najuspešnejšemu jugoslovanskemu telovadcu na olimpijskih igrah. Leta 1987 mu je na Univerziadi v Zagrebu predsednik mednarodnega olimpijskega komiteja Juan Antonio Samaranch izročil olimpijski red, L’Ordre Olimpique, s katerim ga je odlikoval Mednarodni olimpijski komite za visoke zasluge v svetovnem športu in za zvestobo olimpijskemu idealu nekoč slavnega Pierra de Coubertina.
Po pričevanjih Tomaža Zajca, ki je Leona zadnjih osem let življenja vestno spremljal, sta Štukelj in Samaranch postala prava prijatelja. Predsednik mednarodnega olimpijskega komiteja je kljub bolezni in povišani telesni temepraturi prišel na pogreb v Maribor. Priletel je z letalom, se mu častno poklonil, gospe izrekel sožalje ter podelil odlikovanje, nato pa se vrnil domov.

Foto: www.knowledgerush.com
Foto: www.knowledgerush.com

Za življenjsko delo v športu je Leon Štukelj pri 99 letih prejel Bloudkovo nagrado, kar je najvišje državno odlikovanje Republike Slovenije na področju športa. Med svojim obiskom Slovenije se je s Štukljem srečal tudi princ Charles, ki je svoj 50. rojstni dan praznoval le šest dni za Štukljem in je takrat štel ravno polovico let manj kot Leon.

V stotem letu starosti je skupaj z današnjim predsednikom dr. Danilom Turkom, takratnim predsednikom varnostnega sveta OZN, in Tomažem Zajcem, takratnim članom Mednarodnega olimpijskega komiteja, zadolženem za filatelijo, obiskal Kofija Annana, takratnega generalnega sekretarja OZN, ki je kasneje, leta 2001, prejel tudi Nobelovo nagrado za mir. Po besedah Tomaža Zajca je Štukelj med pogovorom z Annanom pojasnil skrivnost svojega dolgega življenja in že naslednji dan je Kofi Annan diplomatom s celega sveta prenesel Štukljev govor o tem, naj jemo zmerno, pijemo zmerno, naj se veliko gibamo in tako dalje. Annan je požel bučen aplavz in tako je bila zopet narejena ogromna brezplačna promocija, podobno kot leta 1996 v Atlanti.

Leona pa je med prijatelji in znanci zaznamovala predvsem njegova skromnost. Do samega sebe naj bi bil na vseh področjih izredno strog, kar je vedno tudi dokazoval. Njegovo skromnost naj bi bilo jasno opaziti, ko o denarju ni želel niti slišati. Zanj je bilo težko, da je sprejel že najmanjše darilo, saj ni želel, da bi ljudje govorili o njem kot pohlepnem človeku. Za težko osvojene medalje je dajal vtis, kot da to ni nič posebnega in da jo lahko dobi prav vsak.

Motivi iz življenja in s športne poti Leona Štuklja so bili upodobljeni tudi na telefonskih karticah Telekoma Slovenije. Prikazovale so tako olimpijska mesta, kjer je zmagal, njegove olimpijske medalje, uspehe na svetovnih prvenstvih, nepogrešljiva so bila upodobljena gimnastična orodja, na katerih je zmagoval, zadnja serija pa je bila posvečena najpomembnejšim dogodkom v njegovem življenju. V počastitev Leonove stoletnice rojstva leta 1998 je Pošta Slovenije izdala tri priložnostne znamke, na katerih je bil portret Leona Štuklja, Leon Štukelj v telovadnem elementu ter na tretji znamki Leon Štukelj in Juan Antonio Samaranch, predsednik mednarodnega olimpijskega komiteja. Največ zaslug za tovrstni filatelijski dosežek gre pripisati gospodu Tomažu Zajcu, članu Mednarodnega olimpijskega komiteja, zadolženemu za filatelijo, saj je ravno on uspel podobo Leona Štuklja in njegove dosežke spraviti na znamko.

Leon Štukelj je človek, ki je preživel dve svetovni vojni, se rodil v Avstro-Ogrski, preživel dve Jugoslaviji in dočakal osamosvojitev Slovenije. Rodil se je trideset let pred izumom televizije in odkritjem penicilina, doživel, kako so ljudje prvič poleteli z letalom, stopili na Luno in kako je padla prva atomska bomba. In doživel je skoraj sto in eno leto. Naslednja številka, ki razkriva veliko osebo.

Leon je umrl v svojem 101. letu starosti zaradi nenadnega srčnega napada in še večer pred smrtjo telovadil, kar je po enajstih letih še vedno fenomen in občudovanja vredno dejanje. Odličen športnik velja v medicini kot dober primer uspešnega staranja in ga v svojih študijah navajajo tudi ameriški geriatri. Cilj uspešnega staranja je po navedbah profesorja dr. Mišo Šabovič, dr. medicine, prav to, da upad funkcionalnih sposobnosti odlagaš v nedogled, kar pomeni, da kakovostno živiš do zadnjega trenutka oziroma do pozne starosti. Temeljni ukrepi za dosego tega cilja so ustrezno zdravljenje bolezni, preventiva z zdravili, telesna in psihična dejavnost ter ustrezno prehranjevanje.

Nikakor ne moremo mimo dejstva, da je Štukelj pomembno zaznamoval slovensko gimnastiko, a vendar sta poleg Leona že v njegovem času z olimpijskimi odličji izstopala še Jože Primožič-Tošo in Stane Derganc. V naslednjih desetletjih je zastavo slovenske gimnastike nosil Miroslav Cerar z 28 kolajnami iz olimpijskih, svetovnih in evropskih prvenstev, Tine Šrot, ki je osvojil bron na EP 1963. V nabor prvin svetovne gimnastike sta prispevala še Slovenca Alojz Kolman in Aljaž Pegan, s srebrno medaljo na Evropskem prvenstvu leta 1998 pa se jima je pridružil še Mitja Petkovšek.

Štuklja se ljudje spomnijo kot enega izmed redkih, ki je mestu Maribor dajal ugled in ime, zato se danes po njem imenujeta športni dvorani v Novem mestu in Mariboru. Na njegov 100. rojstni dan je bila organizirana velika proslava v rodnem Novem mestu, osrednji dogodek proslave pa je bila slavnostna gimnastična akademija z naslovom “Ave, Triumphator”., ki je potekala pod častnim pokroviteljstvom predsednika Mednarodnega olimpijskega komiteja Juana Antonia Samarancha in tedanjega predsednika vlade Republike Slovenije dr. Janeza Drnovška.

Eden in edini je bil Leon Štukelj in tu je tudi zadnja številka, ki nazorno začrta našega junaka. Tako v športu kot v življenju je zmagoval, njegova skromnost, posebnost, živahnost, vitalnost in priljubljenost pri ljudeh ga je vtisnila v srca ljudstva kot edinega, kot večnega. Z eno samo besedo in eno samo številko ga lahko jasno opišemo: ena.

Žana Leskovar

Dodaj odgovor

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.