Reška pisateljica Vedrana Rudan velja za eno najbolj priljubljenih pisateljic na področju bivše Jugoslavije, saj je bilo njenih sedem knjig prevedenih v številne jezike, po njenih literarnih predlogah pa so bile uprizorjene tudi gledališke igre. V Varšavi denimo ena največjih poljskih igralk Krystyna Janda igra monodramo Uho, grlo, nož že več kot pet let. Zaradi precej ostrega jezika in kritik hrvaške družbe, cerkve in politične scene jo nekateri označujejo za precej kontroverzno osebo, ker pač nočejo sprejeti utemeljenih kritik na svoj račun.


Veljate za najbolj popularno, če ne celo najbolj popularno pisateljico iz področja bivše Jugoslavije. V Sarajevu je celo prišlo do pretepa, ko ste hoteli brezplačno podeliti 150 knjig. Katero vaše delo je imelo največji odziv oziroma v kolikšnih nakladah prodajate svoje knjige?
Največji, tudi svetovni odmev, je imel tri minutni video posnetek objavljen na Nova TV, v katerem sem gledalcem postavila vprašanje, zakaj je dim nad Auschwitzem večni dim, dim nad Gazo pa „pičkin dim“. Ob spominih na to, sem neskončno ponosna nase, čeprav so me razglasili za antisemitko. Kdo ve, kako so Nemci med drugo svetovno vojno imenovali tiste, ki so bili proti Hitlerju? Verjetno „ljubitelji Židov“. Kakšno naklado imajo moje knjige nimam pojma, ker so založniki tatovi, ki kradejo pisce in jim nikoli ne izdajo koliko njihovih knjig so prodali. Prepričana sem, da sem na teh koncih prodala vsaj 200.000 knjig. Moje knjige so bile prevedene v 13 jezikov, tudi v slovenščino. Poslovno sem zelo uspešna in tudi zasebno srečna, kolikor sem pač lahko, obkrožena z nesrečniki.

Vedrana Rudan - foto Tomislav Cuveljak
Foto: Tomislav Cuveljak

V vaših knjigah in tekstih ste zelo družbeno kritični. Kako se na to odzivajo oblastniki, cerkev….Doživljate precej pritiskov?
Ne doživljam nobenih pritiskov, ker me v hrvaških medijih praktično ni. Vse televizije so dvignile roke stran od mene, ker sem se zamerila Judom. Zaradi tistega kar počno v Gazi, sem jih razglasila za naciste. Največja hrvaška medijska korporacija EPH ne bo niti omenila mojega imena. Hvala bogu, da obstaja internet in tednik Nacional v katerem objavljam svojo kolumno. Zaradi tega vsekakor ne trpim, ker so bili in so vsi veliki in pametni ljudje v svojem času napačno razumljeni. Sama se imam za veliko in pametno in razumem, da sem za oblastnike rdeča cunja. Hrvaška cerkev me je pred leti uradno razglasila za žensko, ki jo je obsedel hudič, tako, da se tudi oni ne oglašajo. Všeč mi je, da so katoliške duhovnike, pedofile, lopove, lažnivce razkrili po vsem svetu, tako da Hrvatje danes o njih mislijo to, kar sama o njih pripovedujem celo življenje.

Na Hrvaškem so za razliko od Slovenije v nekaterih mestih po vzoru arabskih držav potekale protivladne demonstracije, ki ste jih tudi sama podprla. Ob tem ste opozorili, da bodo tudi Slovenija doživela revolucijo na ulicah. Na drugi strani pa se zdi, da hrvaške demonstracije niso imele velik vpliv na sedanjo hrvaško vlado.
Mislim, da so naši protesti vseeno imeli vpliv na vlado. Predsednica vlade in njena ekipa so prvič slišali, kaj si navadni ljudje mislijo o njih. Imajo jih za razbojnike, lopove, brezčutne kriminalce, kreature, ki morajo oditi. Prepričana sem, da nikomur ni bilo prijetno, ko jih je nekaj sto ljudi vreščeče žalilo pod okni. Povsem prav pa imate, da se kljub protestom ni nič spremenilo pri ravnanjih naše vlade. Vendar se tako ali tako nič ne more spremeniti, ker na Hrvaškem ne vlada Vlada, temveč ogromni kapital, ki nima ne obraza ne nacionalnosti. Tudi v Sloveniji kot v ostalih kapitalističnih državah ne vladajo vlade. Hrvaški vlada Todorić (lastnik Agrokora o.p.), ki bo, kot je prebrati v naših časopisih, kmalu zavladal tudi Sloveniji. Naša predsednica vlade in njeni ministri so na tem svetu zato, da poslušajo ukaze raznih Todorićev in sebi naredijo lepše življenje. „Jebe se“ njim za ljudstvo.

V Sloveniji morda ni bilo kakšnih večjih protivladnih protestov tudi iz razloga, ker je vse več ljudi apolitičnih in ne hodijo na volitve in referendume, ker menijo, da nobena politična opcija nič boljša kot druga. Zdi se, da je podobno na Hrvaškem, kjer boste imeli letos saborske volitve. Ali sploh obstaja kakšna politična alternativa, ali bomo zgolj gledali ene in iste ljudi, kako se menjajo na oblasti v prihodnjih 10, 20 letih?
Na volitve ne hodim, ker nimajo nobenega smisla. Razlike med levico in desnico ne obstajajo, ker so vsi tatovi. Sama vidim rešitev le v revoluciji, v rušenju in zažiganju bank, ki so pravi gospodar naših življenj in v terorizmu. Sila razume le silo. Samo poglejte Grke. Ko so požgali Grčijo, so dobili ugodnejše kredite in daljše roke njihovih odplačil. Dokler se bodo ljudje obnašali kot neumne ovce, toliko časa bodo kapitalisti volkovi. Pri nas obstaja pregovor, da volk dlako menja, svoje narave pa nikoli. Na sebi bi si lahko pustili svoje ovčje kože, toda definitivno bi morali spremeniti svojo naravo.
Letos bosta Slovenija in Hrvaška praznovali 20. letnico samostojnosti, vse več ljudi pa meni, da se je precej bolje živelo v socialističnih časih. Kaj je šlo po zlu?
Boljše vprašanje bi bilo, kaj ni šlo vse po zlu? Vsi bivši državljani Jugoslavije živimo slabše kot v socializmu. Postali smo sužnji brez kakršnihkoli človekovih pravic. Tolaži me resnica, o kateri se malo govori, da vse to ni bila odločitev nas, državljanov bivše Jugoslavije. Nekje izven naše bivše Jugoslavije so se odločili, da je treba Jugoslavijo razrušiti in je porušena. To se danes dogaja z Libijo. Vstopili smo v NATO kot goske v megli in umirali bomo širom sveta v Libijah v katerih želijo Američani in Evropejci uvesti „demokracijo“. Ne verjamem v tezo, ki nam jo prodajajo, da smo razpadli v krvi, ker smo balkanski divjaki. Nismo divjaki temveč le žrtve velikih sil, ki so z razpadom Jugoslavije dobile NATO baze, poceni sužnje, morje, zrak, ukradli nam bodo tudi vodo. Navadni ljudje nismo razkosali Jugoslavije.
Hrvaške in slovenske politike druži velika ljubezen do korupcije. Vaš bivši predsednik vlade Ivo Sanader je zaradi korupcije v priporu, prav tako so v Sloveniji za zapahi prvi poslanci, nedavno pa so britanski novinarji kot lažni lobisti razkrinkali našega lakomnega evroposlanca. Zdi se, da je morala politikov vse slabša.
Zelo pogumno je povezovati politike z moralo. Pričakovati poštenost pri politikih je tako kot iskati nedolžnost pri štiridesetletni prostitutki s petindvajsetletnim stažem. Tako vaši kot naši fantje se ukvarjajo s politiko, ker so lopovi. Častni ljudje nimajo kaj iskati v politiki. Lahko nas tolaži dejstvo, da so vsi svetovni politiki lopovi, toda očitno ne tako neumni kot naši.
Nekateri avstrijski politiki so pod vtisom jedrske nesreče na Japonskem izrazili nenavadne zahteve, da mora Hrvaška kot pogoj za vstop v EU zahtevati zaprtje NEK Krško, v kateri ima polovični delež. Ali si ljudje na Hrvaškem, glede na izkušnje ostali vzhodnih držav sploh še želijo v EU?
Sama sem proti nuklearkam, čeprav imajo v sebi tudi nekaj dobrega. Kadar ubijajo in to počnejo pogosteje kot mislimo, nastradajo tako bogati kot siromašni. Ne vem, če si naši ljudje želijo vstopa v EU, vendar oni o tem ne bodo odločali. EU si nas ne želi, zato pametni ljudje o njej niti ne razmišljajo. Sama sem proti EU. Tudi tam države vodijo lopovi kot pri nas, toda precej večji, saj vodijo precej večje in močnejše države. Povsem noro je prodajati tezo, da bi bilo dobro vstopiti v družbo v kateri sta „civilizirani“ Italija in Francija. Najhujši balkanski divjak je bolj civiliziran kot sta Berlusconi in Sarkozy.
Odnosi med Slovenijo in Hrvaško so vsaj na videz veliko boljši kot v preteklosti. V kakšni meri so bili po vaše vsi ti spori inscenirani s strani politike, da bi javnost preusmerila iz drugih pomembnejših tem?
Medsebojni spori niso potrebni, mislim, da jih v resnici sploh ni. Mediji poročajo o našem medsebojnem sovraštvu, ker delujejo v funkciji politike. Normalni ljudje normalno potujejo v Slovenijo in na Hrvaško. Medsebojno se družimo, v naših državah preživljamo poletne in zimske počitnice. Zdi se, da je recimo v Logarski dolini poleti več Hrvatov kot Slovencev. Letos bo tam svoje prve počitnice preživela moja vnukinja, vse pa se je začelo z njenim dedkom in z mano. Z mojim možem vsaj dvakrat mesečno prideva v vašo državo in nikoli se nama ni zdelo, da sva prišla na obisk k sovražnikom.

Mislite, da bi morali Slovenija in Hrvaška močneje in uspešneje sodelovati med seboj kot to recimo počneta Češka in Slovaška, ali je bilo preveč napetosti med obema državama?

Seveda bi lahko Slovenija in Hrvaška bolje sodelovali, toda kot sem že dejala, o tem ne odločajo naše vlade. Lahko pa ste prepričani, da naši kriminalci fantastično medsebojno sodelujejo. Ko je potrebno kupiti Mercator ali kakšno pivovarno, med razbojniki ni konfliktov.

Gregor Cerar, 3. april 2011

Comments

Komentirajte!

Your email address will not be published. Required fields are marked *

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.