V zadnjih dnevih kar dežujejo novice na osnovi skesanega priznanja znamenitega italijanskega mafijca, da je Slovenija obljubljena dežela za mafijo. Tako rekoč otok sreče za vse najrazličnejše mednarodne mafijske združbe, ki hodijo v Slovenijo na dopust, med katerim jih nihče ne moti, ovira, nadzoruje. V vsem skupaj je vsekakor del resnice, vendar podan na način, ko je vse obrnjeno na glavo, ko so dejstva izvzeta iz konteksta.
Pred mnogimi leti, tam pred predzadnjimi lokalnimi volitvami se še spomnite ene od izjav pisatelja, nekdanjega poslanca v parlamentu in nekdanjega glavnega urednika Radia Slovenije Frančka Rudolfa, ki je v predvolilnem boju, v katerem se je potegoval za župana glavnega mesta države, med drugim smelo napovedal: »Slovenija in z njo glavno mesto se bo v naslednjih letih tako hitro in uspešno razvijala, dosegla bo tako visok standard, da si bodo vsi klošarji in berači tega sveta želeli priti k nam.« Takrat smo se mu prizanesljivo nasmihali, vendar je imel očitno še kako prav. Takrat je vzporedno še rasla zavest o slovenskem narodu, narodnih vrednotah, svobodi, resnični samostojnosti in neodvisnosti. Gradili smo – in jih še – svoje ceste: obveljala je opredelitev in na tej poti ni bilo lahko vztrajati, da bodo naše ceste gradila naša podjetja, ker davkoplačevalskega denarja pač ne bomo dajali tujcem; ja, ni bilo lahko vztrajati pri tej odločitvi, kar smo videli v zadnjem letu, ko so tuji delavci, ki so delali za naša gradbena podjetja, želeli ta denar odnesti v Bosno, Bolgarijo, Srbijo, Makedonijo, na Slovaško in še kam, pa smo ostali kljub vsemu neomajni: naš denar mora ostati doma. Še več – če že moramo imeti nezaposlene, to ne bodo tujci, te je treba čim prej izgnati, nezaposleni pa bodo v naši državi samo naši ljudje. Slovenci. Bil je potreben izjemen pogum, nošen na krilih dolgoročne vizije, od katere nismo odstopili in, na srečo, ne odstopamo niti zdaj.
Gradili smo – in še gradimo – naš sistem, ki smo ga na vseh področjih tako podražili, da nam ga ne bodo mogli pobrati tujci. No, dogajale so se tudi napake – kot na primer na Krasu, kjer so zaradi nizkih cen na tem območju Italijani pokupili že 1.500 nepremičnin in še več jih bodo, če ne bomo urgentno in z najvišjo možno stopnjo razsodnosti zvišali cene zemljišč in nepremičnin v tako nemogoče višave, da se bo še bogatim tujcem zdelo popolnoma nerazsodno kupovati pri nas. Gradili smo – in še gradimo – tako zapleten sistem, da kmalu nobenemu tujcu ne bo več padlo na pamet, da bi investiral pri nas, da bi pri nas postavljal tovarne. Da bi tuj škorenj izkoriščal slovenske delavce, da bi tujec našo deželo le izrabil in nam pred nosom odnašal to, kar je naše!
Precej hitreje kot si je kdorkoli mislil, smo zato začeli postavljati, graditi in razvijati med drugim tudi domačo mafijo. V borih nekaj letih od osamosvojitve smo tako prehodili pot, za katero so nekatere veliko bolj razvite države, ki se ponašajo z nekaj tisočletno civilizacijo, potrebovale stoletja. Končno smo se otresli kompleksa, da je samo tisto kar pride iz tujine nekaj vredno, da nekaj velja le, če ni domače. In to zdaj boli vse, tudi italijansko mafijo. Boli jih, ker so bili pri nas, pa jih nihče niti povohal ni. Boli pa jih, seveda, ker smo več kot urejena država, kjer lahko tolerantno in svobodno koeksistirajo, živijo in delajo vsi sloji prebivalstva, vseh političnih in verskih prepričanj. Pri nas se svobodno sprehajajo športniki, politiki, kriminalci, muslimani, delavci, katoliki, homoseksualci, psi, goljufi in ministri. Slovenija je svobodna država in tega si ne pustimo vzeti, pa naj stane kolikor hoče, prav tako kot si ne pustimo več od zunaj vsiljevati diktata, ukazovanja, takšne ali drugačne nadvlade. Tujega nočemo, svojega ne damo! To velja tudi za mafije vsega sveta – naj ne bodo užaljene tako močno, da potem klevetajo in lastne izkušnje v lastnih državah z negativno konotacijo primerjajo z nami. Ne, mi imamo tudi to področje več kot urejeno in ne potrebujemo tujih botrov. Lahko nas sicer seveda, kdorkoli že želi, še naprej obiskuje, si pri nas odpočije ali dopustuje, vendar bo to tudi vse, saj tudi mi ne vsiljujemo drugim državam, naj nas posnemajo in omogočijo vsem svojim državljanom svobodno, človeka dostojno življenje brez primitivne kaznovalne politike, ki nosi s seboj klice policijske države in diktaturo terorja. Ja, v resnici že veliko prej, preden je upal celo Franček Rudolf, postajamo država, v katero si želijo priti klošarji in berači z vsega sveta. Pa ne gre in ne bo šlo, ker smo tudi na tem področju več kot dosledni – pri nas bo res vedno več beračev in klošarjev, ampak ti bodo vedno le naši, Slovenci.

Josef Mazenauer

Dodaj odgovor

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.