Spinning inštruktorica Polona Gosar Ranković je dip.prof. šp.vzgoje, ki se zadnja leta posveča izključno Spinning programu. Od 2007 skrbi za Spinning, Spinnfitness in SpinPilates programe na področju nekdanje Jugoslavije. Izobraževanje novih inštruktorjev in organizacijo različnih Spinning dogodkov. Od 2008 je Master Trainer za HumanSport program. Njen cilj je razvoj Spinning programa na področju nekdanje Jugoslavije.

polona_gosar

Polona, povej nam nekaj o začetkih Spinninga!
Ustanovitelj Spinninga je Johnny Goldberg, ultramaratonec, ki se je pred leti pripravljal za Race across America (RAAM) na klasičnemu kolesu, vendar mu je na prvi tekmi spodletelo. Iskal je razloge za neuspeh in ugotovil, da je težko kvalitetno trenirati in imeti poleg še čas za družino in hoditi v službo, zato je bila zanj edina rešitev, da je naredil spinner, kolo za Spinning, in začel trenirati doma. Ultramaratonci morajo namreč trenirati 6 – 7 ur na dan. Na svoj trening je povabil še svoje prijatelje, dodal glasbo in trening se je prijel. Tako kot vsi sposobni Američani je avtorsko zaščitil kolo in svoj program in tako pred 20 leti skupaj z enim izmed svojih prijateljev, Johnom Baldwinom, odprl svoje podjetje Mad Dogg Athletics and Spinning. Letos je bila 15. obletnica enega izmed večjih kongresov, sledilo mu je pa še veliko predstavitev. Danes ima podjetje že 50 zaposlenih v Ameriki, 60 v Evropi, 150 – 200 master inštruktorjev je, ki poučujejo inštruktorje v 80 državah. Obstaja 35.000 uradnih Spinning centrov, ki imajo prava kolesa in izobražen kader.

V čem pa je razlika med navadnim sobnim kolesom in spinnerjem?
Spinner je narejen na vztrajnik, na prosti tek. V notranjosti je veriga in biomehansko je najbolj podoben navadnemu kolesu, ker Spinning izhaja iz kolesarjenja, od katerega je pobral najboljše lastnosti. Gibanje na spinnerju je tako najbolj podobno gibanju na pravem kolesu. Spinning je bil zelo uspešen in danes pokriva približno 60% trga notranjih kolesarskih programov. Tako kot vse, so tudi njega kopirali, vendar so imena Spinning, spinner in spin zaščitena. To je eden izmed vodilnih programov, tudi v Sloveniji.

Kako razširjen je Spinning v Sloveniji?
V Sloveniji je bil problem, ker ni bilo izobraževanj. Lastnik fitnesa bi že kupil opremo, vendar ni bilo kadra, ki bi znal pravilno delati. Pred dvema letoma smo podpisali pogodbo s podjetjem Mad dog athletics, ki je nosilec licence, začeli z izobraževanjem in odprli 16 centrov. To pomeni, da je trenutno v Sloveniji 120 Spinning inštruktorjev, ki delajo po licenci podjetja Mad Dogg Athletics and Spinning in na kolesih podjetja Star 3. Ti dve podjetji namreč sodelujeta in moraš zato ob prodaji dvajsetih Spinning koles prodati še pet izobraževanj za inštruktorje.

Kdaj si se ti prvič srečala s Spinningom?
Pred petnajstimi leti v športnem centru Bit, ki je včasih stal tam kjer danes stoji Emporium. Lastnik Bita je bil takrat zastopnik za Spinning za Slovenijo – njegova inštruktorska številka je bila 10, moja danes je 200.000 in nekaj. To pomeni, da je imel sijajno priložnost na celotnem evropskem trgu, vendar je ni izkoristil! Danes, 15 let pozneje se da na tem področju odlično delati, saj dobiš vso podporo matičnega podjetja. Jaz sem najprej delala pri ostalih inštruktorjih, vendar po 15 letih že čutiš neko obvezo do svojih strank, da jim daš nekaj več. Kljub temu, da sem končala Fakulteto za šport, sem se zato odpravila na izobraževanja v tujino; v Nemčijo, Italijo, Ameriko in videla, kaj vse v tujini delajo. Dobila sem priložnost pogovoriti se z vodilnimi in tako sem se nekoč v enem pogovoru, ki je trajal komaj eno uro, uspela dogovoriti vse potrebno za začetek dela v Sloveniji. Je pa res, da se še vedno izobražujem in hodim vsako leto na seminarje, ker je treba strankam ponuditi neko napredovanje, da dosežejo svoj cilj. Pri nas je problem, da ljudje sami ne vedo, kaj bi pravzaprav počeli in morajo inštruktorji in lastniki centrov skrbeti za to, da napredujejo.

Ti še vedno redno treniraš?
Ja, jaz imam 5 do 8 ur inštruktorstva na teden, čez sezono pa odvozim veliko maratonov za promocijo. Treniram, če nimam svojih ur.

Koliko ljudi se sedaj v Sloveniji ukvarja s Spinningom?
V Sloveniji je 16 Spinning centrov, vsak ima 15 koles, treningov je pa od 10 do 15 ur na teden. Težko rečem, vendar recimo, da je 250 do 300 ljudi na center. To se zdi veliko, vendar se z redno rekreacijo še vedno ukvarja samo 10% ljudi v Sloveniji. Kje je ostalih 90%, ki bi se morali, pa se ne? Bistvo fitnes industrije ne bi smelo biti tekmovanje ampak sodelovanje in ozaveščanje ljudi, da bi se jih čim več ukvarjalo z redno rekreacijo. To skušamo centrom dopovedati, vendar je pri nas težko doseči sodelovanje, ker ni neke krovne organizacije in kontrole, ki bi poskrbela za poenotenje cenikov in izobrazbe. Ko se septembra začne sezona, je cilj večine centrov zgolj kako »ukrasti« čim več strank konkurenci, namesto da bi delali na tem, da bi se čim več ljudi ukvarjalo z rekreacijo.

V čem je prednost Spinninga v primerjavi z drugimi vadbami?
Spinning je trening in ne vadba. Katerakoli vadba je vedno omejena s koreografijo, glasbo ali številom ponovitev, Spinning pa je sicer skupinska vadba, vendar z individualno obremenitvijo. Če torej nekdo želi izgubiti telesno težo, si prilagodi obremenitev, če nekdo želi napredovati, si obremenitev prialgodi drugače. Udeleženci intenzivnost tempirajo glede na naše nasvete, saj se inštruktorji z njimi veliko pogovarjamo. Če pride na Spinning nekdo nov, ga vedno vprašaš kaj želi, kljub temu, da po statistikah 90% obiskovalcev fitnesa želi samo shujšati. Mislim, da moramo delo v fitnesih počasi spraviti na višji nivo in začeti ljudi trenirati, ne pa mučiti. Rezultate dosežeš, če treniraš z glavo! Nisi fit, če ob prvem navalu gripe zboli 30 – 40% obiskovalcev fitnesa. Razlika je v tem, da imaš en sam gumbek, s katerim si sam nastavljaš obremenitev, ni poskokov. Če nekdo ne more izvesti nekaterih elementov Spinninga, potem dela lažjo stopnjo, npr. sede in ne stoje. Takega načina dela ne omogoča nobena druga vadba.

Priporočaš ob Spinningu za dosego boljših rezultatov še kakšne druge aktivnosti, mogoče posebno prehrano?
Nisem pristaš ekstremov, zato menim, da se mora povprečen rekreativec ukvarjati z več različnimi stvarmi. Tudi s Spinningom npr. ne moreš pridobiti gibljivosti, zato je dobro včasih obiskati tudi jogo, za statično moč pilates ali fitnes za mišično moč. Najbolje je, če ljudje preizkusijo tudi ostale aktivnosti. Kar se prehrane tiče zopet ne priporočam nobenih ekstremov; z normalno hrano in disciplino lahko držiš določen nivo, si fit. Veste, trening ni samo »za izgled« ampak tudi za psihično sprostitev, kar potrebuje čedalje več ljudi.

Kako si pa odkrila Spinning?
Najprej sem bila atletinja; vpisala sem se na Fakulteto za šport in tako kot vsak študent začela delati ob študiju kot inštruktorica aerobike. Kot aerobičarka sem ugotovila, da kljub desetim uram treninga na teden ob začetku sezone še vedno nisem imela dovolj kondicije za kolo. Odkrila sem, da me samo Spinning lahko pripravi na maraton in ne potrebujem dodatnih treh mesecev priprav. Od odločitve, da bom trenirala samo Spinning, je tako minilo že 10 let in moja velika želja je, da bi delala po zgledu npr. Nemčije, kjer v fitnes centrih delajo za stranke in poskušajo vadbo vključiti v življenja čim več ljudi, ne samo menedžerjev … Zato delamo tudi Spinning Tour Slovenija, začeli bomo Spinning Tour Srbija, ker imam zastopstvo za območje nekdanje Jugoslavije, tako da ljudje sedaj počasi že začenjajo hoditi na Spinning maratone v različne kraje tako kot hodijo na klasične kolesarske maratone. Vedno sledi še zabava in druženje, kar je dodaten razlog in motivacija za udeležbo. Po drugi strani vidim, da smo v primerjavi z Evropo še kakih 10 do 15 let za tamkajšnjim razvojem fitnesa, saj v Sloveniji še ni pravega menedžmenta fitnesa, ljudje se premalo izobražujejo, nimajo nekih dolgoročnih ciljev za svoje centre, ampak jih odprejo in čakajo na obiskovalce. V Slovenijo je zato potrebno pripeljati strokovnjake.

Kako vi promovirate Spinning?
Na začetku tako, da smo kupili 50 koles in jih začeli postavljati in voziti. Na začetku je pač potrebno kolesa predstaviti in ljudje jih morajo preizkusiti. Prav tako mora imeti predstavitelj pravo energijo in navdušenje, da motivira obiskovalce. Ne moreš samo razlagati o Spinningu, ljudje ga morajo preizkusiti, voziti, se dobro počutiti in potem se začnejo vračati.

Imeti morajo tudi zgled; tudi ti jim verjetno služiš za zgled?
Verjetno komu sem za zgled. Biti moraš discipliniran, delati moraš – ni mogoče namreč učiti eno, delati pa drugo. Meni so zgled vsi Master inštruktorji in eden od mojih ciljev je postati eden od 200 inštruktorjev, ki tudi predavajo. Spinning mi je všeč, ker sem tu srečala ljudi, ki niso tako tekmovalni, ni zvezdnikov. Za inštruktorje se izbira ljudi, ki imajo znanje in pravi značaj, se pravi biti morajo odprti, pripravljeni ljudem pomagat. In potem ko vidiš, da na največji evropski dogodek pride 600 ljudi iz vse Evrope in tu ni tekmovanja ampak je važno, da voziš in si tam. Ni rezultatov in zaradi tega je energija čisto drugačna kot na tekmovanjih. Toliko pozitivne energije lahko doživiš samo še na koncertih, kamor vsi pridejo zato, da bi se zabavali. Imamo veliko ljudi, ki rečejo: »Nobenega žura ni, bom šel na Spinning! Je super, je glasba, zabavam se!« Mogoče je ta netekmovalnost kar pomemben faktor: sebe moraš prepričati, da boš zdržal šest ur na kolesu. Ko vidiš 595 drugih, starejših od tebe …

Koliko časa pa običajno traja trening?
Trening traja eno uro, maratoni pa šest ur. Konec maja smo bili v Miamiju od sedmih zjutraj do sedmih zvečer na kolesu. Ko si enkrat v množici in z inštruktorjem, ne vidiš nikogar, ki bi stopil s kolesa. Res pa tempo prilagajaš svojim sposobnostim in ti nihče ne reče, kako intenzivno moraš delati.

In kdo vam je nosil pijačo? (smeh)
Samo dvigneš bidon, pa ti prinesejo vodo!

Kaj pa za energijo? Kakšni prehranski dodatki?
Nič takega. Šest ur je zgolj stvar glave, če si pred tem imel uravnoteženo prehrano. Mi niti ne spodbujamo jemanja kakšnih prehranskih dodatkov. Tako kot pri RAAM-u, ki trenutno poteka, kjer ti še taka pripravljenost ne pomaga, če ne boš psihično pripravljen. Pri vseh vzdržljivostnih športih je psiha bistven faktor! Da se prepričaš, da prideš, da delaš, da vztrajaš … Zase menim, da če ne bi bila v športu, tudi drugih stvari ne bi tako delala; ne bi imela svojega podjetja, ne bi se borila za večji trg, ne bi se se borila z moškimi, ki so v tem poslu že 15 let in jim moraš predlagati, razlagati, utemeljevati svoje ideje, pa te zavrnejo enkrat, dvakrat, petkrat. Potem se moraš tja zapeljati in odvoditi uro in potem gre. Je pa res, da pri vseh teh Spinning centrih, ki jih imamo sedaj v Sloveniji, smo 80% lastnikov povabili na izobraževanje, zato da vidijo, da to ni nekaj brez veze ali samoumevnega, ampak je potrebno znanje. V ozadju so ameriške univerze, ki delajo raziskave, testiranja, treninge, sodelujejo zdravniki, pediatri. Raziskuje se vplive vadbe na seniorje, nosečnice, po nosečnosti, vadbo v kombinaciji z utežmi in še veliko področij, ki jih je še treba raziskati. Iti moramo od začetka.

To so zate tudi nove poslovne priložnosti.
Ja, sedaj smo v bistvu na začetku, čeprav je bila priložnost nekomu dana že pred petnajstimi leti in je ni izkoristil. Nekaj vidiš ali pa ne. Moja vizija je imeti lepo število inštruktorjev in dogodkov, ampak je drugače, ker zame vožnja do Maribora in štiriurni trenig ne predstavlja službe ampak užitek. Če v nečem uživaš, ti ne predstavlja take obremenitve, kot če to jemlješ kot delo. Mislim, da bo letos potrebno biti vsak vikend na kolesu, če ne celo na dveh koncih v enem dnevu!

Vsi na kolo, za zdravo telo!
Ja, ampak sedaj ni več tako. Ni časa za en dober kolesarski izlet, za katerega porabiš tri, štiri ure. Zelo malo je služb, ki se končajo ob dveh, treh in bi človek potem še imel čas za kolesarski izlet. Zato je potrebno ta čas racionalizirati; veliko je rekreativnih kolesarjev, ki hodijo na Spinning čez zimo, poleti pa sami trenirajo, ampak mislim, da se bo število ljudi, ki trenirajo tudi čez poletje postopno povečevalo – malo zaradi vremena, malo zaradi časa in ker je škoda, da ljudje sedem mesecev redno trenirajo, potem pa nimajo nikogar, da bi jih motiviral. Včasih pač moraš plačati, da greš, da si prisiljen, ker potem vsak začetek sezone začneš zopet od začetka, namesto da bi nadgrajeval. Eden od inštruktorjev je tudi Marko Baloh, ki trenutno tekmuje na RAAM-u, septembra pa začne v enem od ljubljanskih centrov. Namesto v kleti bo začel poučevati Spinning. Tako sedaj vsi navijamo, da bi preživel RAAM in se vrnil (smeh). Delali bomo tudi dobrodelne Spinning maratone, za kar so mi zgled Nizozemci. Njihovo podjetje vsako leto donira več kot 300.000 evrov. To je eden izmed mojih ciljev. Letos bomo poskusili organizirati dva taka dobrodelna maratona za otroke.

Polona, hvala in še veliko uspehov ti želim!

Anja Kovač

Komentirajte!

Your email address will not be published. Required fields are marked *

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.