V zadnjem tednu dni je bila v zvezi z Lipico najbolj zanimiva trditev novinarke v časopisu Dnevnik, da je novo vodstvo plačalo neki PR agenciji za tri mesece dela 30.000 evrov. Še bolj zanimivo je, da kobilarna Lipica tega ni zanikala. In še bolj zanimivo je, da so v kobilarni Lipica ob tem še potrdili, da so v prejšnjem mandatu neki drugi PR agenciji za »projekt zasnove trženjskih aktivnosti, ki je zajemal pripravo trženjske strategije in trženjskega načrta« plačali 70.000 evrov. Če vemo, da je na drugi strani v kobilarni Lipica kar nekaj zaposlenih v marketingu in v PR službi, če vemo, da šteje čreda približno 355 lipicancev, pa nimajo svoje veterinarske postaje in za vsakega konja, ki zboli, pokličejo zasebnega veterinarja iz Sežane ali pa konja odpeljejo na kliniko v Ljubljano, če vemo, da jim primanjkuje kvalificiranih zaposlenih in to od hlevarjev do vrhunskih veterinarjev, če vemo da je lipiških jahačev le toliko, da jih lahko preštejemo s prsti ene ali največ dveh rok, potem začne seveda delati domišljija.

In to domišljijo krepijo nove in nove informacije, ki pričajo zgolj o tem, da so vsa vodstva oziroma direktorji, ki se nenormalno hitro menjujejo, zgolj pajaci in podaljšane roke politike, ki se zaradi najrazličnejših interesov stalno in brutalno vtika v delo kobilarne. Kako si sicer razlagati »spodrsljaj« ob zadnjem obisku predsednika vlade v Lipici, kamor je bil povabljen ob praznovanju 430 letnice kobilarne – na koncu je izjavil, da bi bilo res dobro, če bi golf igrišče povečali za devet lukenj. Kaj takšnega lahko gostiteljem, to pa so bili predstavniki kobilarne Lipica, izjavi zgolj skrajno …* (zelo grda besedica). Pa naj dela domišljija še naprej – res mislite, da je premier tako neznansko … *(*grda besedica), da je to izustil po nemarnem, da rečemo po neumnosti? Kaj pa, če ni bil spodrsljaj? Ne nazadnje se je treba spomniti davnih časov, ko je Slovenija sprejemala nov zakon o kobilarni Lipica in ko je bil zelo aktiven, pozitiven, demagoško neustavljiv v branjenju in poveličevanju Lipice takrat mladi primorski politik Borut Pahor. Pa kaj mislite, kako je glasoval, ko se je o tem zakonu odločalo? Preverite…

Pa naprej, zadnja izjava novega direktorja, ko je odgovarjal na očitke stroke, da se v Lipici ne dela dobro, da je položaj v kobilarni še slabši kot pred letom dni; začel je s stavkom: »Letos se je zvrstilo več kot dvajset dogodkov.« So what!? Kot da je za čredo, s katero se ne dela, ker baje ni dovolj denarja, najpomembneje, da je kobilarna plačala 20 dogodkov, od katerih je na primer tekme v dresuri za svetovni pokal potem spremljalo nekaj deset slučajnih obiskovalcev, ker PR služba, ki je za tri mesece dela prejela že omenjenih 30.000 evrov, medijem v dolgočasnih obvestilih pošiljala le, kdo je zmagal – po dogodku seveda, povprečen Slovenec pa sploh ni vedel, kaj se v Lipici dogaja. Pa naprej: »Čreda, ki šteje 355 lipicancev, pomeni največjo koncentracijo lipicancev na enem samem mestu na svetu. Letos se je rodilo 29 žrebet in če nič drugega, to odraža izjemno kondicijo naše črede.« Pa kaj, če je na enem mestu toliko lipicancev! Pred koncem druge svetovne vojne je bilo največ lipicancev na enem mestu na svetu v eni od čeških kobilarn, kamor so lipicance evakuirali zaradi vojne vihre, ampak od tam so jih pred koncem vojne morali v paniki reševati ameriški vojaki, ker so jih v časih pomanjkanja begunci in dezerterji, pripadniki najrazličnejših vojsk, ki so korakale tam mimo, nekaj že pekli na ražnjih. In nihče ni bil preveč ponosen, da je bilo tam največ lipicancev na svetu na enem mestu. Pa kaj če so dobili 29 žrebet. V vsaki čredi, kjer je med 355 konji nekaj kobil in nekaj žrebcev pridejo na svet žrebički. Tako pač gre to v naravi in to ne priča o »izjemni kondiciji črede«, ampak o tem, da naravni zakoni pač delujejo in da so žrebci pač žrebci, kobile pa kobile. Da to veš, ni niti nujno, da si direktor kobilarne, to vedo tudi otroci na majhnih kmetijah. O izjemni kondiciji črede bi lahko govorili, če bi dobili takšne žrebičke kot se spodobi, da bi dobili potencialne šampione, ker bi bile kobile in žrebci zaradi genetike in vse strašanske znanosti natančno izbrani – recimo vsaj v tolikšni meri kot po letu 1580, ko so z načrtno vzrejo in takratnim poznavanjem genetike in veterine znali ustvariti natančno takšne konje, kot so želeli: višina približno 156 centimetrov, trda, neobčutljiva kopita, bele barve, baročnega okvira…

Pa naprej: novi direktor je na koncu vse skupaj, kar je povedal – čeprav ni povedal nič v zvezi s kobilarno – želel podkrepiti s še enim šokantnim podatkom, ki naj bi vse nejeverne Tomaže dokončno prepričal, da dela novo vodstvo več kot dobro: »Izvedli smo tudi izjemno odmevno akcijo barvanja ograj.« Ti boga! To pa je res uspeh uspehov, da se direktor, ki mu očitajo nestrokovno delo s čredo oziroma, da mu očitajo, da kobile, žrebci in kastrati sploh ne delajo in je v kobilarni prav redek konjiček, ki je naučen za delo v vpregi ali ima vsaj osnovno znanje o dresuri, hvali s tem, kar ima urejeno vsak spodoben gospodar. To je tako, kot če bi očitali bolnišnici, da so v njej nesposobni zdravniki, ker pacientov ne zdravijo, direktor bolnišnice pa bi vse te obtožbe odločno in dokončno zavrnil češ, saj smo zamenjali okna na upravni stavbi.

Kaj se torej dogaja? Komu je v interesu, da vedno pride na vodilni položaj nekdo, ki nima pojma ali o konjih ali o poslovnosti ali kar na obeh področjih hkrati? Komu je v interesu, da se nikoli nič ne spremeni, izboljša? Komu je v interesu, da nikoli ni prav jasno, koliko denarja gre za kaj, koliko se ga porabi, v kaj se bo vlagalo in kaj naj bi bil cilj? Zakaj je bilo tudi temu novemu direktorju bolj pomembno takoj dati denar neki PR službi – oziroma, povedano z drugimi besedami – zakaj je denar vlagal v to, da bi se o njegovem delu poročalo lepo, prijazno, pohvalno in navdušujoče, namesto, da bi se soočil s problemi, ki jih je še veliko več, kot sem jih zgolj naštel v tem članku, kot da bi vlagal, da bi vsaj omogočil, da kobilarna opravlja svoje poslanstvo in opravičuje svoj obstoj. Mogoče je kot večina prejšnjih zgolj zaslutil, da mu bo vodilni položaj v kobilarni Lipica omogočil, da bi lahko po določenem obdobju – če bo seveda poslušen in hvaležen tistim, ki so ga na ta položaj predlagali in imenovali – prišel v nov krog zaslužnih visokih državnih uradnikov na nekoliko višji ravni in – kaj se ve – mogoče bo celo nekoč kariero kronal kot spoštovani gospod minister.

Vendar vse to ni ta hip prav nič pomembno, kajti glavno vprašanje je, katere interese imajo tisti, ki takšen položaj ne le vzdržujejo, ampak – vse namreč kaže na to – ga želijo še poslabšati. Želijo zgolj oprati nekaj denarja pred jesenskimi lokalnimi volitvami in si zagotoviti denar iz tega vira tudi za prihodnje državnozborske ali želijo nekateri enostavno toliko znižati tržno vrednost kobilarne, ki že postaja vreča brez dna, da bi nekdo v državi nekega lepega dne končno predlagal – pa prodajte to, da ne bomo v teh težkih časih, ko skoraj 100.000 Slovencev nima dela, vzdrževali konje z davkoplačevalskim denarjem. In, ne boste verjeli, v naslednji desetinski sekunde se bo našel nekdo, ki bi bil pripravljen prevzeti »to breme«. Ki bi bil pripravljen za malo denarja odkupiti biser, ki mu je leta in leta načrtno zniževal ceno.

Josef Matzenauer

Foto: Srdjan Živulovič

Comments

  1. Spoštovani avtor

    ker tresete laži in neumnosti,kar tako vas v imenu kobilarne vabim v Lipico,da si od blizu pogledate realno stanje in da se soočite z resnico,ki je očitno za vas težka. Mogoče ste eden tistih,ki ste zgubili privilegije ali pa vam je bila odpovedana pogodba za kakšno delo,ki ga sedaj opravijo zaposleni sami ali pa vam preprosto ni uspelo iz Lipice izčrpati še to malo denarja kar ga imamo.
    no kakor koli vabljeni v Lipico!

    tomi rumpf

  2. spoštovani gospod direktor. ne bom se spuščal v vsebinski del komentarja avtorja, ker to ni moje strokovno področje. v vsebino ali argumente vašega pa se pač ne morem, zato imam za vas vprašanje. imate vedno, ko je kdo kritičen do dela, ki ga opravljate, navado poskušati najprej diskreditirati avtorja? morda bi morali vedeti vsaj to, da to ne diskreditira kritika, ampak vas osebno. pokažete namreč samo to, da ste človek, ki je “priden” učenec aktualne “slovenske šole” politikantskega načina diskusij. po mojem mnenju pa je tema preveč resna, da bi si zaslužila politikantsvo. ne glede na to, kdo ima prav!če si boste ogledali komentarje in diskujije na teh straneh tudi za nazaj, boste morda opazili, da ste prvi – in upam, da bodo uredniki poskrbeli, da tudi zadnji – razpravljalec, ki je uporabil tak stil komentiranja.

  3. hahaha!
    g. Rumpf glede na navedbe ste edini, ki firmo izčrpava vi kot zastopnik. a bi kdo prosil dal prijavo na policiji?

Komentirajte!

Your email address will not be published. Required fields are marked *

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.