Na letošnji Eko konferenci, ki se je zaključila prejšnji teden, je kot glavna govornica panela Energetika včeraj, danes, jutri nastopila tudi evroposlanka dr. Romana Jordan Cizelj.

romana j. cizelj

Konference, predavanja, seminarji… Se vam zdi to dovolj učinkovito, vpliva na zavest ljudi in na njihov odnos do okolja?
Osveščanje je izredno pomembno, če želimo ohraniti naravo, omejiti globalno segrevanje ozračja ter posledice podnebnih sprememb. Te so daljnosežne in vplivajo na prav vse vidike človekovega življenja. Zato bo potrebna sprememba življenjskega sloga, kot smo ga bili vajeni do sedaj. Kot evropska poslanka sodelujem pri oblikovanju novih podnebnih politik Evropske unije, skupaj moramo določiti ambiciozne cilje, državljani pa morajo biti v tem procesu aktivno udeleženi. Na državni in lokalni ravni morajo družbeni akterji prevzeti del odgovornosti pri izobraževanju in ohranjanju okoljske kulture. Tukaj pomembno vlogo igrajo tudi mediji. Pomemben vidik okoljske osveščenosti je skrb vsakega posameznika za čisto okolje. Po podatkih Eurostata so slovenski državljani med najbolj zaskrbljenimi v Evropi glede ločevanja odpadkov. Čistilne akcije kot pobuda civilne družbe in prostovoljcev so lahko dodatno orodje izobraževanja in osveščanja ljudi o primernem odnosu do okolja.
Kakšna je vaša ocena pri napredku Slovenije na področju ekologije v primerjavi z Evropo? Sledimo kriterijem, kako je na normativnem področju, kako pa v praksi?
Slovenija se je s članstvom v EU obvezala k prenosu evropske zakonodaje v domačo zakonodajo. Treba pa se je zavedati, da je prilagoditev visokim standardom veliko lažje narediti na normativni ravni, kot to dejansko uvesti v vsakdanje življenje. Takšne nove prakse zahtevajo več časa. Implementacija okoljske zakonodaje v EU je nasploh slaba. Slovenija ni nobena izjema in je trenutno v več postopkih Evropskega sodišča zaradi nezadostnega izvajanja zakonodaje na področju okolja. Ena izmed prednosti Slovenije je, da ima kljub majhni površini izredno visoko vrstno pestrost in je z 58 % gozdne površine ena izmed najbolj gozdnatih evropskih držav. Kot največje probleme varstva okolja v Sloveniji pa naj omenim predvsem odpadke, kakovost zraka, še posebej koncentracijo nevarnih grobih delcev v zraku (PM10), preveč razpršeno zakonodajo na področju boja proti podnebnim spremembam in prilagajanju nanje, ki ne spodbuja konkretnih ukrepov, pa tudi slaba protipoplavna varnost. Potrebni bi bili boljši preventivni ukrepi, treba je izboljšati nadzor in delovanje inšpekcijskih služb ter kršitve okoljske zakonodaje ustrezno kaznovati. Stanje okolja je slabše tudi zaradi slabega upravljanja na lokalni ravni. Vsi bi se morali zavedati, da ima določanje visokih okoljskih standardov in njihovo dosledno izvajanje mnogo dobrobiti za zdravje in kakovost življenja posameznika.
In če se dotakneva teme energije. Njeno pomembnost ste v nekem intervjuju primerjali s potrebo po hrani in vodi.
Človek se je že od pradavnine zavedal temeljih potreb po hrani, vodi, zavetišču in energiji. To se vse do danes ni spremenilo. Sodobni način življenja, ki ga narekujeta hiter tempo, pa tudi gospodarski napredek in demografska rast spodbujajo tudi povpraševanje po energiji, in predvsem po čistejših in cenejših virih energije. Gotovo sta vprašanji o sestavi prihodnje energetske mešanice in energetski oskrbi med najbolj strateškimi, saj vplivata neposredno na življenje vsakega posameznika.

Kako bi lahko trajnostno zmanjšali rabo energije? Kateri ukrepi bi bili najučinkovitejši?
Razprave v Evropski uniji se čedalje bolj osredotočajo na ukrepe, ki bi doprinesli k bolj varčnemu ravnanju z energijo. Na prvem mestu sta gotovo večja energetska učinkovitost stavb ter sektor prometa. Omenila bi tudi sistemske inovacije, kot so pametna omrežja, pametni števci in shranjevanje energije, ki lahko povečajo energetsko učinkovitost. Pomembni pa so tudi ukrepi, ki spodbujajo soproizvodnjo toplote in električne energije. Evropski parlament je pozval Komisijo, naj objavi ambiciozno zastavljeno belo knjigo o prometu, da bo razvila trajnostno evropsko transportno politiko, ki bo spodbujala uvajanje energetsko učinkovitih novih tehnologij in zmanjšala odvisnost od fosilnih goriv, ter predlagal posamezne ukrepe, kot je na primer boljša učinkovitost pnevmatik.
Kakšno stopnjo dosega sodelovanje držav članic EU potrebno pri napredku energetike? Kakšne so trenutne razmere, kakšna je trenutna stopnja sodelovanja in kaj bi bilo potrebno, da bi se vsaj približali cilju? Kje se pojavljajo morebitne ovire sodelovanja med državami članicami?
Odločitev o skupni energetski politiki na ravni EU je relativno mlada, saj je bila sprejeta šele leta 2007. Pred tem so države članice sodelovale na področju raziskav in razvoja, ter uvajale zakonodajo le na posameznih ožjih segmentih s področja energetike. Nato pa se je pojavila čedalje večja potreba po oblikovanju skupnega notranjega trga za elektriko in plin. S tem namenom je bil na najvišji politični ravni sprejet Tretji liberalizacijski paket za področje plina in elektrike. Letos so na t.i. »srečanju na vrhu« voditelji držav članic sprejeli zavezo, da ga bodo uveljavitvile najkasneje do leta 2014. Med državami članicami prihaja do različnega obsega sodelovanja. Ovire so predvsem te, da države sledijo različnim poslovnim modelom, ki se med seboj precej razlikujejo in bi jih bilo potrebno zbližati, da bi delovali bolj enotno. Skupaj namreč moramo zmanjšati odvisnost od uvoza energije iz tretjih držav, povišati delež obnovljivih virov energije in si prizadevati za bolj trajnostno rabo energije. Velik skupen izziv na področju energetike ostaja oblikovanje skupne zunanje energetske politike EU v odnosu s tretjimi državami, kot so Rusija, ZDA; Kitajska, države OPEC in vzhodnimi sosedami.
Na katere alternativne vire energije bi se morali osredotočiti v Sloveniji?
Na podlagi zavez iz Kyotskega protokola ter zavez iz Podnebno-energetskega svežnja je Slovenija sprejela tudi odločitev o povečanju obnovljivih virov energije do leta 2020. V EU znaša delež obnovljivih virov energije 16 %, naš cilj pa je do leta 2020 doseči 25 %. Dolgoročen trend je postopno zviševanje tega cilja. Veliko potenciala v Sloveniji je še neizkoriščenega na področju vodne energije, biomase ter geotermalne energije za ogrevanje. Imamo tudi omejene zmogljivosti za izkoriščanje vetrne in sončne energije.
Znanstveniki na področju jedrske energije prihajajo do vedno novih spoznanj. Kje vidite prednosti tovrstne energije in kakšna je njena prihodnost? Katere probleme morajo še rešiti in kolikšen delež naj bi ta vrsta energije predstavljala med vso energijo, ki jo proizvajamo na najrazličnejše načine?
Največja prednost jedrske energije je, da gre za relativno cenejši vir energije, da nam zagotavlja večjo varnost in stabilnost pri oskrbi, ter da ne povzroča toplogrednih plinov. Kljub vse večjemu zavedanju, da gre za pomemben vir energije, še vedno zbuja pomisleke, zato bo potrebno v prvi vrsti odgovoriti na strahove ljudi. V luči nesreče v jedrski elektrarni na Japonskem je še bolj kot prej postalo nujno, da moramo na evropski ravni sprejeti visoke standarde varnega obratovanja jedrskih objektov ter varnega odlaganja in skladiščenja jedrskih odpadkov. Vsaka država članica ima sicer pravico in dolžnost, da sama izbira sestavo svoje energetske mešanice ter delež jedrske energije v tej mešanici, pri tem pa mora spoštovati sprejete varnostne in okoljske standarde.
Ledeniki se topijo, v Grčiji pa sredi marca sneži in se temperature spuščajo pod ničlo. Se Zemlja torej segreva ali ohlaja?
Podnebne spremembe so kompleksen pojav, ki vpliva na to, da je ravnotežje ekosistemov porušeno. Zato prihaja do ekstremnih vremenskih pojavov, kot so poplave, neurja, suše, in ki ne povzročajo le velike materialne škode, ampak so lahko potencialno nevarni za človekovo zdravje. Težko je napovedati dejanski vpliv in oblikovati prihodnje scenarije podnebnih sprememb, vendar pa v znanstveni skupnosti obstaja enotno mnenje, da se podnebne spremembe že dogajajo. V okviru 4. poročila so znanstveniki Mednarodnega panela za podnebne spremembe pod okriljem Združenih narodov zapisali, da bodo posledice podnebnih sprememb, ki jih zaenkrat še lahko obvladujemo, postale nepopravljive, ko bo segrevanje doseglo stopnjo 2 °C v primerjavi s predindustrijsko ravnjo. Znanstveniki napovedujejo nadaljnji dvig temperature na srednji rok in opozarjajo, da moramo ukrepati na vseh ravneh. Prehod v trajnostno gospodarstvo bo zahteval konkretne ukrepe, odpirajo pa se tudi nove poslovne priložnosti, prenos znanja in zelenih tehnologij.

Žana Leskovar, 29. april 2011

Dodaj odgovor

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.