Central Intelligence Agency? Ain’t that contradiction of terms! Naj mi jezikovni puristi odpustijo v tujem jeziku zapisan uvodni citat iz nekega filma, ki se mi je ob želji, da napišem komentar nedavnega vladnega sporočila, da pripravlja register lobistov, s katerim bi naj omejila poskuse korupcije pri javnih naročilih, znova in znova pojavljal v mislih. Tisti, ki ga razumete kot ironijo imate prav.
Copy of Sveta krava
Lobiranje in lobiji imajo povsod po svetu slabšalni prizvok. Upravičeno. Tako zaradi dejanj večine »lobistov«, kot tudi posledično zaradi ravnanj politikov in uradnikov v »lobiranih« primerih. Če bi natančneje pogledali konkretne dejavnosti lobistov v (recimo) ameriškem sistemu donacij za politike, bi lahko rekli, da to ni nič drugega kot organizirana in institucionalizirana korupcija. Nekateri boste rekli prav. Če jo imajo farmacevtska podjetja z vsemi svetovnimi zdravstvenimi sistemi in poklici v zdravstvu, naj bo še pri regulatorjih.
Pa poglejmo kaj pravi o lobiranju, oziroma odnosih z vplivnimi javnostmi, komunikacijski ceh, ki bi mu naj načeloma pripadal tudi sam. Pravila pravijo, da gre za izmenjavo informacij med interesnimi skupinami in regulatorjem z namenom, da se omogoči taka pravila delovanja, ki interesnim skupinam zagotovijo stabilno in dolgoročno kakovostnejše delovanje ter blaginjo. Naj takoj pojasnim, da med interesne skupine seveda vključujemo tudi podjetja ali gospodarska združenja. S tem ni prav nič narobe. Dejstvo pa je, da je za udejanjanje ali promocijo tega zelo jasnega in preprostega pravila v praksi komunikacijski ceh naredil natančno nič. Zato seveda praksa »lobiranja« bistveno odstopa od tega izhodišča.
Želja po ekskluzivnem klubu lobistov v Sloveniji ni nova. V devetdesetih letih so nekateri »kolegi« celo želeli, da parlament sprejme zakon o lobiranju. Ko me je takrat za mnenje vprašala neka kolegica novinarka, sem ji odgovoril, da je ideja dobra in zelo preprosta. Zakon bo namreč imel samo dva člena. Prvega v katerem piše, da gre za organizirano izmenjavo informacij med regulatorjem in interesnimi skupinami ter drugega, ki poudari, da vse drugo obravnava kazenska zakonodaja. Skozi smeh sva nato ugotovila, da moj predlog ni popoln, saj vsak zakon nujno potrebuje še tretji člen s prehodnimi določbami, ki definirajo kdaj zakon začne veljati.
In kaj sporoča vlada s svojo željo po registru lobistov? Če drži utemeljitev, da bi se naj na ta način zmanjšal vpliv interesnih skupin na pripravo in izvedbo javnih razpisov s tem pa trošenje davkoplačevalskega denarja, potem bi nas vsaj nekaj res že moralo izstopiti iz tega norega pobeglega vlaka! Osnovno sporočilo tega dejanja namreč je, da se javni razpisi množično prilagajajo pod vplivom nekih – širši javnosti bolj ali manj skritih – lobistov v interesu enega ali skupine ponudnikov izdelkov ali storitev. Skoraj smešno je, da so pravila o javnih razpisih po definiciji pripravljena zato, da bi imeli vsi ponudniki enakovredne pogoje za sodelovanje pri tem procesu, država pa možnost izbire najkakovostnejšega. In bodimo še bolj jasni. Vsako »prilagajanje« pogojev javnih razpisov, dogovarjanje ponudnikov o sodelovanju na javnih razpisih in vsak poskus vplivanja na spreminjanje pogojev v javnih razpisih je po definiciji kaznivo dejanje! V smislu takega »lobiranja« imamo torej zgolj dve dejanji. Izvršeno kaznivo dejanje (prilagoditev kriterijev javnega razpisa), ki ga nujno mora storiti uradnik ali politik in napeljevanje k temu kaznivemu dejanju, ki ga v takem primeru stori »lobist«. Seveda enako velja tudi za »prilagajanja« vseh drugih zakonov.
Če še malo banaliziram. Vlada v bistvu sporoča, da njeni politiki in uradniki množično kršijo zakone, ker obstaja neka združba zlobcev, ki jih napeljuje na kazniva dejanja. In da to misel nadaljujem do absurda – tisti, ki uradnike in politike tako zlobno napeljujejo h kaznivim dejanjem so tudi tako neumni, da si bodo privoščili, da se bodo ta njihova dejanja kar takoj poznala pri njihovem premoženjskem stanju, zato ga bodo morali objaviti v registru. Potemtakem se strinjam. Tako zlobne in neumne ljudi je nujno potrebno ustaviti!
Ali pa politiki in uradniki, ki so tak predlog pripravili, spet niso zmogli intelektualnega napora, da bi ta nasprotja pojmov dojeli. Zato se mi zdi v tem komentarju nujno zapisati sporočilo, ki bi ga politiki in uradniki morali množično dobivati od davkoplačevalcev. »Od vas ne pričakujemo genialnosti, še manj tega, da bi nam v vsakem trenutku poskušali pojasniti kako odrešeniško pomembna je vaša vloga za delovanje sistema v državi. Pričakujemo zgolj, da profesionalno opravite delo za katero vas plačujemo in da do zadnje črke upoštevate pooblastila in predvsem omejitve, ki vam jih določajo zakoni«.
Morda sem bil v prejšnjih odstavkih nekoliko preoster. Dopuščam tudi možnost, da je bil namen slovenske politike pri razvijanju te ideje dober. Hudič je, ker je človeška zgodovina polna katastrofalnih posledic dobrih namenov. Zato mi vendarle vse skupaj spet bolj »diši« po želji nekaterih lobistov in »lobistov«, da bi si ustvarili nek ekskluzivni »fetiš« klub svetih krav in s tem seveda uspešneje tekmovali na trgu. Naj bom jasen. Tako svetovanje in »posredovanje« načeloma ni poceni. A s tem ni nič narobe, dokler to ne postane sistem državnih pravil. Po tem scenariju bi se naj torej ustanovil ekskluzivni klub, ki bi nujno dobil konkurenčno prednost in več posla pri izmenjavi informacij z regulatorji, ki bi naj glede tega po definiciji zagotavljali enakopraven dostop vsem interesnim skupinam. A se zdaj še čudite zakaj mi ni dal miru tisti moj prvi citat iz filma?
Ima pa vladna odločitev po mojem mnenju vsaj eno zelo pozitivno posledico. Včeraj smo se sestali člani društva Planet Zemlja in smo sprejeli odločitev, da pri društvu ustanovimo sekcijo eko lobistov. Namen sekcije bo pomagati vsem, ki imajo željo, interes ali idejo po spremembah slovenske in evropske eko regulative tako, da bo omogočala kakovostnejše bivanje. Sistematično jim bomo omogočali, da te svoje interese organizirano predstavijo evropskim in slovenskim regulatorjem. Da je to mogoče je društvo že dokazalo z nekaterimi dosedanjimi zakonodajnimi projekti. Hkrati smo sprejeli sklep, da vladi sporočimo, da nam niti na misel ne pride, da bi člane sekcije prijavljali v kakršenkoli register. Sprejeli smo namreč odločitev, da pri svojih dejanjih do zadnje črke natančno upoštevamo določila že obstoječe zakonodaje ter etičnega kodeksa komunikacijskega ceha.
In ko smo že pri ekologiji, civilizacijskih normah, mnenju društva ter ironičnih tonih tega zapisa. Človeška civilizacija ima ob vseh pozitivnih prebliskih na trenutke res neverjetno željo izumljati »toplo vodo«. Tako smo vložili silne denarje, da smo namesto svinčnika izumili kuli, ki piše v vesolju. Ob tem, da že nekaj tisočletij poznamo idealen okolju prijazen pogon za potovanja po morju (jadra), izumljamo barke na hibridni pogon. Halo!? A bi lahko končno nekdo že enkrat ugasnil ta presneti bojler!
Če ta zadnji ironični zapis velja tudi za register lobistov, pa prepuščam sodbi bralca.
Vili Grdadolnik

Dodaj odgovor

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.