Evropska komisija v današnjem rednem mesečnem svežnju odločitev o kršitvah začenja oziroma nadaljuje postopke proti državam članicam, ki niso ustrezno izpolnile svojih obveznosti iz zakonodaje EU. Odločitve, ki se nanašajo na več področij, naj bi zagotovile, da se zakonodaja EU ustrezno uporablja v korist državljanov in podjetij. Komisija danes zaključuje97 zadev, pri katerih je z zadevnimi državami članicami razrešila vprašanja, tako da postopka ni treba nadaljevati.

Komisija je pozvala devet držav članic, med drugim Slovenijo, naj v celoti upoštevajopravila EU o recikliranju ladij (Uredba (EU) št. 1257/2013). Države bi morale do konca leta 2018 imenovati pristojne organe, uprave in kontaktne osebe ter oblikovati nacionalne določbe za izvajanje pravil EU in predvidene kazni. Ker obveznosti niso izpolnile ali so jih izpolnile le delno, jih Komisija poziva, naj se odzovejo v dveh mesecih, sicer jim lahko pošlje obrazloženo mnenje.

Komisija pošilja uradni opomin dvanajstim državam članicam, med drugim Sloveniji, ker šeniso prenesle pravil EU o elektronskem izdajanju računov pri javnem naročanju(Direktiva 2014/55/EU) ali uvedle evropskega standarda za elektronsko izdajanje računov. Nova pravila so pomembna za pravočasno in avtomatično obdelavo elektronskih računov in plačil podjetij. Podjetjem omogočajo lažje upravljanje pogodb v drugih državah EU, povečujejo pa tudi privlačnost javnih naročil za podjetja. Zadevne države morajo Komisiji odgovoriti v dveh mesecih, sicer jim lahko pošlje obrazloženo mnenje.

Pravni postopek

Člen 258 Pogodbe o delovanju Evropske unije daje Komisiji pristojnost, da kot varuh Pogodb sproži sodni postopek proti državi članici, ki ne izpolnjuje svojih obveznosti po pravu EU.

Postopek za ugotavljanje kršitev se začne s predložitvijo zahteve za informacije (“uradni opomin“) zadevni državi članici, ki mora nanj odgovoriti v navedenem roku, običajno v dveh mesecih. Če Komisija z informacijami ni zadovoljna in sklene, da zadevna država članica ne izpolnjuje svojih obveznosti po pravu EU, ji lahko nato pošlje uradno zahtevo za skladnost z zakonodajo EU (“obrazloženo mnenje“), s katero pozove državo članico, naj jo v določenem roku, običajno v dveh mesecih, obvesti o ukrepih, ki jih je sprejela za uskladitev.

Če država članica ne zagotovi skladnosti z zakonodajo EU, se lahko Komisija odloči, da bo zoper njo sprožila postopek na Sodišču Evropske unije. Toda v približno 95 % zadev v zvezi s kršitvami države članice izpolnijo svoje obveznosti po pravu EU, preden se zoper njih sproži postopek na Sodišču. Če Sodišče razsodi proti državi članici, mora ta sprejeti ukrepe, potrebne za izvršitev sodbe Sodišča.

Kadar države članice ne prenesejo direktiv v roku, ki sta ga določila Svet Evropske unije in Evropski parlament, lahko Komisija od Sodišča zahteva, da pri odločanju o takšni zadevi državi članici naloži denarno kazen. To možnost, ki je bila uvedena z Lizbonsko pogodbo, določa člen 260(3) PDEU.

Komentirajte!

Your email address will not be published. Required fields are marked *

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.