Torkova novinarska konferenca, na kateri je družba Lafarge Cement predstavila svoje stališče do odločitve Agencije RS za okolje (Arso), je naletela na širok odziv medijev, zato so v družbi danes objavili naslednje pojasnilo. Kot so spomnili, je Arso 11. julija zavrnil opredelitev trboveljske cementarne kot obstoječe naprave. Družba se z odločitvijo ne strinja, ker ni posledica vsebinskih nepravilnosti v IPPC dovoljenju Lafarge Cementa, temveč je rezultat različnih interpretacij zakonodaje s strani upravnih organov in sodstva. V medijskem poročanju ob razkritju omenjene odločitve Arso so, kot so navedli, opazili nekaj nepravilnosti in nedoslednosti pri uporabi termina »sežigalnice« oz. »sosežigalnice«, kar lahko povzroči nepravilno razumevanje v javnosti, zato so podali glede uporabo terminov naslednje pojasnilo.

“Zasledili smo, da nekateri medijski prispevki ne ločijo med sežigalnicami in sosežigalnicami in uporabljajo zgolj izraz »sežigalnica«, čeprav obstaja bistvena razlika med obema izrazoma,” so zapisali. V primeru sežigalnic odpadkov oz. sežiganju odpadkov (angl. waste incineration) gre za termično odstranjevanje odpadkov v za to primernih obratih.

Lafarge Cement na območju svojih proizvodnih prostorov nima sežigalnice za odpadke, prav tako v njenem proizvodnem procesu ne gre za sežig odpadkov. Trboveljska cementarna je tovarna, ki proizvaja cement. Proces proizvodnje cementa omogoča uporabo fosilnih in alternativnih goriv – predelanih iz odpadkov – kot energentov v procesu. Gre za postopek sosežiga alternativnih goriv, pri katerem se alternativna goriva ne sežigajo, temveč se izvaja sosežig, oz. nadomešča del klasičnih, fosilnih goriv. V primeru trboveljske cementarne je možna uporaba več vrst alternativnih goriv, (ločeno) predelanih iz odpadne plastike, odpadnega olja, ali izrabljene gume. Tudi vsa dovoljenja, ki jih mora Lafarge Cement pridobiti za proizvodnjo z alternativnimi gorivi, se nanašajo na postopek sosežiga, so pojasnili.

Lahko cementarne pri proizvodnji cementa kot vir energije uporabljajo tudi alternativna goriva. Da so cementarniške peči prilagojene za uporabo alternativnih goriv, je mogoče dokazati z široko razširjeno prakso v Evropi, ZDA in drugih industrializiranih državah. Take zamenjave so možne po zaslugi izjemno visokih temperatur v cementarniških pečeh: plini dosežejo 2000 °C, materiali pa 1450 °C. Na teh visokih temperaturah se vse organske snovi uničijo (pretvorijo v CO2 in H2O), medtem ko se vsebnost mineralov združi v klinker.

Zaradi tega so cementarne tudi ekološko ustreznejše od specializiranih sežigalnic. S sosežigom alternativnih goriv v cementarnah se obenem izognemo tudi gradnji novih specializiranih sežigalnic. Tako lahko odpadke, ki bi se sicer morebiti na deponijah razgrajevali leta, predelamo in koristno uporabimo kot gorivo. S tem hkrati zmanjšujemo količine odpadkov v okolju in omejujemo izpuste toplogrednih plinov v ozračje, še pravijo.

Slovenska in evropska zakonodaja ne samo, da dovoljujeta uporabo alternativnih goriv, ampak jo celo spodbujata. Govorimo o souporabi alternativnih goriv v energetske namene proizvodnje. Kot so zapisali, pa je nekaj koristnih informacij tudi na:
http://europa.eu/legislation_summaries/environment/waste_management/index_en.htm

Komentirajte!

Your email address will not be published. Required fields are marked *

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.