Obstaja nekaj področij, na katere se vsi spoznamo. Eno takih je nogomet, drugo je dejstvo, da vsi zelo natančno poznamo rešitev globalne finančne krize in seveda najboljše ukrepe proti pogubnim okoljskim učinkom civilizacije. Tem je zdaj treba nujno dodati še kakovost piva. Še posebej slovenskih piv Laško in Union, ki po mnenju znanega ekonomista Janeza, objavljenem v visoko strokovnem poslovnem dnevniku, nista nič posebnega. Posebno pozornost vzbudi teza članka, da bi bili slovenski pivci deležni bolj kakovostnih piv, če bi bili slovenski pivovarni v tuji lasti.

Rezultat pivske debate z bolj ali manj enako mislečimi prijatelji »poznavalci« nakazuje, da bi naj slovenski pivovarni po združitvi bistveno poslabšali kakovost svojih piv. Zanimivo je dejstvo, da smo Laščani prav pred tremi tedni na mednarodnem tekmovanju Monde Sellection 2010 osvojili tri zlate in eno srebrno medaljo za kakovost. In to med več tisoč izdelki iz 80 držav. Konec tega meseca jih bomo ponosno prevzeli v Wiesbadnu.

Sklicevanje na spletno stran ratebeer.com, ki jo kot referenčno navaja ekonomist Janez, pa je treba pogledati še iz drugega zornega kota. Treba je poudariti, da so to stran postavili ljubitelji piva, ki pa so pri svojem ocenjevanju nekako »pozabili«, da poleg posebnih piv obstajajo še »običajna«, ki se po svetu prodajajo v stotinah milijonih hektolitrov! Med prvimi stotimi tako praktično ne najdete lager piv ali nestrokovni javnosti poznane blagovne znamke. Pretežno gre za piva butičnih proizvajalcev iz Belgije, Velike Britanije in držav z dolgoletno tradicijo varjenja piv zgornjega vretja, ki so sicer zanimiva, vendar pogosto nič več kot to. Če poenostavim, bi rekel, da tudi vsi slovenski profesorji ekonomije vedo, kaj je dober avto, pa poznam samo enega, ki vozi Porscheja.

Če se vrnemo na dejstva in ocene piv na ratebeer.com, lahko ugotovimo, da so ocene najbolj znanih lager piv, ki jih varijo največji pivovarji, kot so Heineken, Beck’s, Stella Artois, Carlsberg, Tuborg in Warsteiner, precej podpovprečne in tudi nižje od ocen piv obeh slovenskih pivovarn. Tudi najboljša češka piva kot so Kozel, Budweiser, Pilsner Urquell ali Bernard, dosegajo sila povprečne ocene, kar kaže na očitno favoriziranje piv zgornjega vretja. Avtor članka je torej uporabil samo podatke, ki so ustrezali vsebini načrtovanega članka. Za priznanega ekonomista Janeza, ki bi se naj ukvarjal z empirično znanostjo, milo rečeno, čudna poteza.

Da pa ne bom deležen očitka, da slovenski pivovarni ne znata narediti drugega kot klasičen lager ali podzvrst Pils, lahko ljubitelje piva spomnimo na Laški Golding, Krpan, Jubilejnik, Cvetnik, Netopir, Eliksir, 1864, Premium, Ležak, Črni Baron… Naj še opozorim, da kakovost ni v direktni zvezi z nenavadnostjo piva. Če bi bila, bi lahko rekli, da je bilo pivo Krpan, ki je bilo predstavnik tako imenovanih ječmenovih vin (barley wine) najboljše slovensko pivo, čeprav se ga je prodajalo v simboličnih količinah.

Za konec pa želim opozoriti na škodljive in zavajajoče trditve, da je lastniška struktura Pivovarne Laško vplivala na poslabšanje kakovosti proizvodov. Strokovna javnost je prepričana o nasprotnem – obe slovenski pivovarni sta za razliko od večine evropskih pivovarn ne le ohranili, temveč zvišali standarde kakovosti za vse vhodne surovine in obdržali klasične tehnološke postopke, ki proizvodnjo resda podražijo, vendar pomembno vplivajo na kakovost končnih proizvodov. Če bi si komentator vzel dovolj časa in kar v pivovarnah preveril dejstva ter izvedel primerjavo s tako opevano tujo konkurenco, verjamem, da bi bilo morda pisanje drugačno.

Če nič drugega, pa je avtor komentarja uspel dokazati, da večina pivcev misli, da bi znali narediti odlično pivo. In ker se pivovarji s priznanim ekonomistom Janezom strinjamo, da je konkurenca zdrava, se veselimo dneva, ko bo na slovenskem in svetovnih trgih na voljo – recimo šuštersko pivo. Prav nič ne dvomimo, da bo avtor članka z izbiro pravih podatkov uspel dokazati, da je to pivo najmanj najkakovostnejše na svetu.

Do takrat pa bomo na njegovo razmišljanje gledali kot zgolj še eno prislovično slovensko v stilu… da bi sosedu pocrkale krave. Če pri tem še malo pomagamo, bo lahko kdo njegovo posestvo res poceni kupil!

Jure Struc

Comments

  1. sem prebral tudi članek ekonomista. vse kaže na to, da je “velecenjeni” ekonomist z asistenco finančnega časopisa že začel kampanjo za prodajo obeh pivovarn tujcem. to je žačetek priprave javnosti na to dejstvo in začetek zbijanja cene, da bi kupci prišli čim bolj poceni do podjetij. kaj pa interes sedanjih delničarjev? res žalostno, kako nekateri hitro prodajo svoje ime. upam vsaj, da za dober honorar…

Komentirajte!

Your email address will not be published. Required fields are marked *

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.