Ena izmed najbolj priljubljenih slovenskih jedi – krompir ima eksotično poreklo, saj izvira iz Južne Amerike. Na območju današnjega Peruja so namreč že pred 2000 leti tedanji prebivalci jedli gomolj krompirja (ti se imenujejo papas).

O tem, kako je krompir prišel preko Atlantika, kroži več zgodb, a ena od legend pravi, da je Sir Walter Raleigh na povratku z dolge pustolovščine na morju, prinesel krompirjevo rastlino kot darilo kraljici Elizabeti I. Druga legenda pravi, da so krompir prvi spoznali Španci, ko je prispel s tovorom zakladov iz novega sveta leta 1570. Menihi iz Seville so ga zelo uspešno vzgajali in z njim hranili bolne v svojih bolnišnicah. Zelo verjetno je, da je krompir potoval s špansko vojsko v Evropo in se tako razširil v Francijo, Nizozemsko, Nemčijo, Italijo in Rusijo.

krompir1

V Sloveniji smo praznik krompirja obeleželi že pred dobrima dvema mesecem, medtem ko Američani dan krompirja (The Potato Day) slavijo ravno na današnji dan, 19. avgusta. Dan, posvečen priljubljeni hrani, praznujejo na različne načine, vsem pa je skupna zabava, povezana s krompirjem. Tako priredijo različne športne in malo manj športne igre, med drugim tudi rokoborbo v pire krompirju in izbor Miss krompirja. Poskrbljeno je tudi za najmlajše, ki iz krompirja izdelujejo skulpture, prav tako pa poteka tekmovanje o izvirni pripravi krompirja.

Na domačih tleh so prvič Praznik krompirja organizirali v Šenčurju pred tremi leti. Središče mesta, ki je sicer že dolgo tesno povezano s krompirjem, je Društvo za priznanje praženega krompirja kot glavne jedi obogatilo s spomenikom krompirju – kipom cesarice Marije Terezije. Ta naj bi namreč v 18. stoletju kmetom ukazala gojenje krompirja. Kmetje se menda niso zanimali za krompir, povrhu vsega pa naj bi se tudi zelo dejavno upirali uvedbi te, za takrat nove, poljedeljske rastline. Uničevali naj bi cele nasade, danes pa ponosno posvetijo ves dan temu pridelku. V celodnevnem festivalu v Šenčurju si obiskovalci poleg tradicionalnega sprevoda lahko ogledajo tudi tekmovanje v pobiranju krompirja, zanimivo pa je opazovati tudi predstavnika občine in ostale okoliške župane pri pripravi praženega krompirja po lastnem receptu.

Čeprav ga doma morda nimate, pa verjetno pogosto (ali pa zelo redko) slišite, ko nekdo reče, da je pri neki zadevi resnično »imel krompir«. To seveda ne pomeni, da ga je držal v roki, ampak priljubljena fraza izhaja iz zavidanja vrednega položaja avstroogrskih vojakov, ki so morali nasade krompirja varovati pred kmeti. Straženje krompirja je pomenilo imeti srečo, ker je krompir stražarje varoval pred nevarnejšimi opravili.
In čeprav je danes v naših krajih krompir v času jesenskih počitnic že večinoma pobran, je bilo včasih drugače in se ga je zaradi različnih dejavnikov pobiralo v času jesenskih počitnic. Ker so tedaj otroci ostajali doma, da bi pomagali staršem na polju, so počitnice poimenovali v krompirjeve počitnice. Letošnjih se bodo šolarji veselili med 31. oktobrom in 6. novembrom.

Dodaj odgovor

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.