Odkar sem se pred približno dvajsetimi leti skupaj s še dvema prijateljema lotil podjetništva in ustanovil podjetje zgolj na osnovi ideje, brez kakršnekoli analize trga ter vedenja o tem, kako in če sploh bo naša ideja sprejeta, se je v slovenski družbi veliko spremenilo. Prešli smo iz ene države v drugo, spremenili smo družbeni in politični sistem, spremenile so se vrednote družbe, spremenila so se pričakovanja posameznikov, predvsem pa so se spremenile razmere, v katerih podjetja nastopajo na trgu.

Danes se resnega podjetništva ne moreš lotiti zgolj na osnovi občutka, ne gre več brez poglobljene tržne analize, analize priložnosti, pričakovanj in potreb trga. Zadnje čase veliko razmišljam o tem, kakšen bo slovenski gospodarski prostor čez 10 let. Bo slovensko gospodarstvo obvladovalo na stotine malih podjetij ali zgolj nekaj velikih? Katera velika podjetja bodo preživela? Kaj moramo spremeniti, da se bo naše gospodarstvo razvijalo?

Prenehajmo s stokanjem

S kolegi in sodelavci se ob pivu pogosto sprašujemo, kdaj in zakaj je beseda »uspeh« v Sloveniji postala praktično psovka. Zakaj nekomu, ki je v poslovnem svetu uspel in ima za seboj leta trdega dela, takoj zraven prilepimo še nekaj drugih pridevnikov, ki človeka privedejo do tega, da se skoraj na vsakem koraku opravičuje in zagovarja? Bi raje živeli v enakopravni družbi lačnih, a enakih siromakov? Je res edini pravi pošten državljan dandanes tisti trpeči, Cankarjanski, ki zasluži ne več kot 600 evrov na mesec?

Zadnjič sem govoril s svojim naročnikom. Je lastnik uspešnega podjetja, v Slovenijo se je preselil pred približno tridesetimi leti. Zaradi negativističnega vzdušja, ki je trenutno značilno tako za slovensko gospodarstvo kot družbo nasploh, razmišlja, da bi vzel italijansko državljanstvo. In za vedno zapustil Slovenijo.

Prvi – in največji – krivec za tovrstno vzdušje je politika. Politika je zastrupljevalka vrednot, ki smo si jih vzpostavili v obdobju osamosvajanja. Saj ne rečem, varčevanje pri kavah in cvetju se sliši in je v osnovi fajn, vendar je to zgolj hrana za lačno ljudstvo. Populizem. Zakaj se ne najde politik, ki bi izrazito podpiral uspešne? Oziroma – zakaj politika, ki uspešne podpira, družba okarakterizira za podpornika kapitala in ga praktično izpljune? Tako se veliko stvari, kjer se prepletata politika in gospodarstvo, spreobrača v farso. Farsa so recimo javni razpisi na področju komuniciranja ali pa svetovanja, kjer šteje izključno cena, medtem ko reference, izkušnje in kakovost storitve sploh niso niti del kriterijev. Pa kje je tu zdrava pamet? Kdo je to še videl? Država kot naročnik nima kriterijev, »zunanja svetovalska pomoč« je postala besedna zveza, ki je podvržena tako rekoč parlamentarnim preiskavam. Pa je država zato, ker ne naroča storitev pri strokovnjakih, postala učinkovitejša, všečnejša, prepoznavnejša? Ali pa zgolj sledi populizmu varčevanja za vsako ceno?

Kakšno vlogo igrajo mediji?

Drugi krivec, ki intenzivno sokreira obstoječe vzdušje, pa so mediji. V borbi za preživetje in v dirki s časom mediji dobesedno hlastajo za populizmi, ki jih bo rado slišalo lačno ljudstvo – »vsi kradejo«, »vsi so isti«, »nihče ne dela v dobro družbe«. Mediji širijo populistične vrednote, ki družbo skorajda razkrajajo, v določenih primerih mediji dobesedno ustvarjajo izredno stanje.

Afera z bulmastifi, o kateri je bilo prelitega toliko črnila kot že dolgo ne, in o kateri je bilo napisanih toliko blogov, forumov ter ostalih medijskih zapisov kot že dolgo ne, je pokazala na razkroj vrednot v slovenski družbi. Etika je izgubila svoj pomen, človek je izgubil vsakršno dostojanstvo, postal je objekt manipuliranja, podpihovanja ter igric med politiko, mediji in javnim mnenjem. Tragičen dogodek je državo postavil skorajda v izredno stanje, nivo komunikacije je padel pod vsako razumno raven, razprave so šle pod nivo kulture, razuma in človečnosti. In tu so mediji odigrali izredno pomembno vlogo. Žal ne v pozitivnem smislu.

Nekateri bi radi bulmastife zaščitili, drugim se pokojni doktor smili, tretji se zgražajo, četrti poskušajo iz človeške tragedije povleči koristi zase. Prav vsi pa neznansko in že skoraj perverzno uživajo v ustvarjanju konflikta in podpihovanju družbene agresije. Občutek imamo, da smo ljudje sami sebi žal mnogokrat še veliko nevarnejši od podivjanih živali.

Dojemimo, da je v frki ves svet …

Odličen prispevek enega izmed najbolj ‘vročih’ ameriških analitikov, Franka Luntza, v katerem analizira stanje duha v ameriški družbi, se prične z vprašanjem, ki pove veliko – zakaj je slogan »Yes, we can« v zadnjem obdobju zamenjala trditev »No, they can’t«. Zakaj izgubljamo samozavest? Kje se je izgubila vizija? Kakšno vlogo ima pri tem recesija in kakšno moderna tehnologija? Tega globalnega ‘zeitgeista’ nikakor ne bi zanemaril…

… in se zavedajmo, da brez sprememb ne bo šlo

Veliko govorimo o vlogi gospodarstva za dvig družbe. Vendar – je slovenski menedžerski ceh sam resnično naredil dovolj za sankcioniranje slabih praks v gospodarstvu? Če je posameznik – sicer skladno z zakonom – izkoristil trenutek, bi morali o tem spregovoriti najprej menedžerji med seboj, pomesti pred svojim pragom, poiskati rešitve. Nikakor pa posameznika ne bi smeli na milost in nemilost prepustiti ulici, medijem in politiki.

Pred približno tremi leti sem bil na Združenju Manager, pa na Gospodarski zbornici Slovenije … Skupaj s sodelavci smo na ves glas opozarjali, da v Slovenijo prihaja nevaren populizem, ki bo močno udaril po menedžerskem cehu nasploh ter posamičnih poslovnih potezah. Na ves glas smo opozarjali, da mora menedžerski ceh stopiti skupaj z dvema ključnima ciljema: (1) širjenje pravilnega razumevanja vloge menedžmenta za uspešno poslovanje podjetij, posledično pa konkurenčnosti panog in narodnega gospodarstva ter (2) generiranje in moderiranje strokovne konstruktivne razprave o kritičnih vprašanjih s področja ekonomije in menedžmenta, ki vplivajo na prihodnjo uspešnost slovenskega gospodarstva in so torej pomembne ne le za gospodarstvenike, temveč za slovensko družbo kot celoto. Niti Združenje Manager niti GZS niti mi sami, poslovneži, se takrat nismo znali dogovoriti, kako se bomo sestavili skupaj. Zapravil sem zelo veliko časa, vendar »koalicije razuma«, ki bi me takrat slišala, nisem uspel sestaviti. Žal. Kdove, kakšna bi bila danes situacija, če bi slovenski menedžerji takrat in danes stali skupaj.

Pri vsem tem pa je pomembno, da ostanemo trdno na realnih tleh ter da s stereotipi ravnamo kar se da pazljivo. Eden izmed takšnih stereotipov je tudi ta o uspešnih posameznikih in neuspešni družbi. Kako že? Pa saj je v Sloveniji vendar manj duš kot v New Jerseyu … Kaj bi pravzaprav radi? Da nas vidijo z Marsa? Da nas zadane Nasina raketa? Da nas prepoznajo Kitajci? Kar potrebujemo, je predvsem – realna samoocena.

Strateški razmislek o razvoju slovenskega prostora

Katera je tista gospodarska panoga, ki je Slovenijo naredila prepoznavno v svetu? O tem ter takšnih in drugačnih strategijah se vprašujemo že 20 let, vendar nismo uspeli sestaviti skupaj nič kaj dosti več kot nekaj parcialnih rešitev za nekatera posamezna področja. Stroka je odpovedala.

Kakšna je osnovna vloga in naloga države? Država naj zagotovi možnosti za delo posameznikov, omogoči naj oblikovanje strategij, pomaga naj krmiliti Slovenijo. Država je v tem smislu odpovedala. Vse, kar je od nje ostalo je le še ena velika Florence Nightingale, velikodušna medicinska sestra, ki poskuša pomagati padlim, ljudem brez dela, na robu preživetja. Iz Slovenije politika in mediji delajo veliko hiralnico, medtem ko nas večina v resnici živi nekje povsem drugje. Mar se naj vsi, ki nismo na robu preživetja, tako kot moj podjetniški kolega, preselimo na Zahod in prevzamemo tuja državljanstva?

Postavljam izziv: potrebujemo novo Pogodbo za Slovenijo, ko jo bomo morali državljani v civilni družbi skleniti najprej sami med seboj in jo vsiliti politiki. Izberimo pet najbolj sposobnih slovenskih menedžerjev, vsaj tri med njimi naj bodo ženske. Pripravijo naj Program za Slovenijo 2020. Potem naj program prevzamejo Združenje Manager, Združenje delodajalcev in GZS. Vse te institucije naj nastopijo skupaj in za pomoč pri oblikovanju programa prosijo še slovenske intelektualce, od sociologov, komunikologov, politologov, ekonomistov, pa vse do filozofov. Skupaj moramo spisati videnje sveta okoli nas in določiti poslanstvo naše skupnosti, če naj ta sploh ima kak smisel. Če nam to ne uspe, predlagam, da se kot »Slovenija« enostavno razpustimo. To mrcvarjenje pri živem telesu nima nobenega smisla več.

Franci Zavrl

Comments

  1. slovensko pataloško nagnjenost k temu, da prosimo za pozornost in prepoznavnost premaga samo še želja po tem, da naj sosedu crkne krava.
    in glede na obseg te miselnosti si bom sposodil misel kolega, ki meni, da je nočni odvoz trupel mrtvih krav najbolje organizirana služba v sloveniji. :/

    popolnoma se strinjam, da je dovolj demagogije, saj nam bo počasi res ostala samo še ena opcija:, da skomignemo z rameni ter da zadnji, ki bo zapustil družbo Slovenija d.o.o. za sabo ugasne luč.

  2. Čas je res, da zadevo predelamo v nulo, in da po možnosti celo naredimo ustavni zakon prepovedat petlat se z državo vsem tem, ki so iz starega sistema, vključno 20 let uničevanja vsega skupaj

  3. Treba bi bilo prevetriti naš vrh… jasno, da so vsi povezani, prepleteni, vpleteni v vse mogoče zadeve, če pa se večina sploh ne menja, ampak samo zamenja položaj.

  4. In Goebels ‘ma te rad.

    Toliko polresnic in zavajanja na enem mestu lahko običajno najdeš samo še v kakšnem strankarskem tedenskem trobilu. Med resnične probleme se meša ideje o novih podmiznih variantah (seveda zamaskirano pred naivneži, ne dovolj skrito pred ljudmi, ki poznamo “sceno”), afero, ki nam je pokazala sprevrženost elite se marginalizira, uspešnost managerjev se enači s pripadnostjo “pravi” opciji, itd.

    Za primer citiram:
    “Prešli smo iz ene države v drugo, spremenili smo družbeni in politični sistem, spremenile so se vrednote družbe, spremenila so se pričakovanja posameznikov, predvsem pa so se spremenile razmere, v katerih podjetja nastopajo na trgu.”

    Komentar:
    Nismo prešli iz ene države v drugo, pač pa smo se odcepili od prejšnje države, kjer so nam hoteli vladati Srbi (po zaslugi opcij na oblasti v zadnjih 20 letih se ta zgodba spet ponavlja v naši lastni državi).

    Družbeni in politični sistem sta bila spremenjena samo na zunaj (zamenjan je bil celofan), v resnici sta ostala ista; pravzaprav sta se do danes še bolj povampirila in gresta po poti tradicij Hitlerjevega rajha.

    Na vrednote družbe se vpliva preko medijev in šolstva, vendar pa so se “nove” vrednote (laž, prevara, kraja) zaenkrat še najbolj “prijele” pri južnih priseljencih (žal to skupino ekonomskih migrantov zastopa predvsem tisti krog ljudi, ki so zaradi nemorale nezaželeni v lastnih državah), ker imajo očitno ustreznejšo gensko zasnovo od staroselcev. To, da se te vrednote še niso “prijele” med staroselci dokazuje “lakmus papir” Tria Bulmastif.

    Razmere na trgu so se spremenile, kakor se spreminjajo vsak dan. Ugotovitev v stilu “sonce vzhaja” pa res ni dovolj originalna za Nobelovo nagrado.

    Na kratko, Franci:
    Posuj se s pepelom in nam pomagaj zgraditi novo družbo na osnovi pozitivnih vrednot, če želiš popraviti svoj imidž, ki ti ga je (upravičeno) precej načela Ana s svojimi knjigami. Lahko pa še naprej podpiraš iste podgane, ki so nasedle našo državo, naš Titanik na ledeno goro in potem bežiš skupaj z njimi, ko se bo ladja potapljala.

    Pa lep pozdrav
    Zoran Dernovšek

  5. Dragi Franci!
    Se popolnoma strinjam, s tvojim vplivom na medije,ha in v politiki bodi prvi za vzgled.Saj ves, sprememe se vrsijo, da vsak pri sebi zacne in s tem sprozi spremembo pri drugih,pa lep pozdrav
    Bobo

  6. FRANCI, to pisanje je eno samo nakladanje. Toliko lopovov kot je navrgla osamosvojitev, jih še v Sloveniji ni bilo. Toliko političnega dreka, kot se sedaj valja po političnem parketu, tudi ne in tudi ne toliko gobezdačev , ki sebe imenujejo svetovalci, ki se z pomočjo političnega dreka mastijo ob državnih jaslih, tudi ni bilo! Zato se sprašujem, za koga ste osamosvajali slovenijo ? Za ljudstvo z zgaranimi rokami prav gotovo NE! Kajti to ljudstvo z vedno bolj praznimi želodci vegetira , medtem ko se politični drek obilno masti ob državnem koritu, ki ga to ljudstvo polni !

Komentirajte!

Your email address will not be published. Required fields are marked *

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.