Manj kot mesec dni pred brexitom še vedno ni jasno, kaj se bo z Združenim kraljestvom zgodilo 29. marca. Čas se izteka, pred britansko vlado, ki skuša doseči spremembo ločitvenega sporazuma z EU ter poslance prepričati, naj ga podprejo, so naporni dnevi. Po sedanjem scenariju bi stvari lahko postale jasnejše sredi marca.

Od začetka pogajanj o brexitu med Londonom in Brusljem junija 2017 se sicer scenariji vseskozi spreminjajo, sprva predvidena časovnica že lep čas ne drži več. A zaenkrat še velja, da bo Združeno kraljestvo iz EU odšlo 29. marca po skupno več kot 46 letih težavnega zakona, v katerem sta zadnji dve leti minili v znamenju ločitve.

V sagi o brexitu se “veliko dogaja, a nič se ne spremeni,” je za STA dogajanje povzel redni docent na oddelku za politologijo na univerzi v Sheffieldu Peter Verovšek.

Vlada premierke Therese May si še “pet pred dvanajsto” prizadeva prepričati EU v popravke ločitvenega sporazuma, o katerem sta se strani dogovorili novembra lani, a za spodnji dom parlamenta, ki mora dati zeleno luč, ni sprejemljiv.

Za poslance je glavni kamen spotike irsko varovalo, ki v primeru, da ne bo ustrezne rešitve v pogajanjih o sporazumu o prihodnjih odnosih, predvideva vzpostavitev enotnega carinskega območja EU in Združenega kraljestva ter veljavnost nekaterih pravil notranjega trga za Severno Irsko. Z njim se želita EU in britanska vlada izogniti trdi meji med Severno Irsko in Irsko. EU je že dala vedeti, da se varovalu ne namerava odreči niti ga ni pripravljena časovno omejiti.

Poslanska zbornica, ki je ločitveni sporazum 15. januarja zavrnila, bo o njem znova glasovala do 12. marca. Če ga bodo zavrnili, bodo v skladu s predlogom premierke 13. marca glasovali o brexitu brez dogovora. Če bodo zavrnili obe možnosti, pa bo vlada 14. marca predlagala glasovanje o “kratkem in omejenem podaljšanju” brexita.

Mayeva še vedno upa, da bo parlament potrdil ločitveni dogovor in bo Velika Britanija z njim 29. marca izstopila iz unije. A ta teden je prvič dopustila tudi možnost manjšega podaljšanja roka za izstop, čemur sicer ni naklonjena. Podaljšanje je po njenem mnenju smiselno kvečjemu do konca junija, sicer bi bile v državi potrebne volitve v Evropski parlament.

Če bodo poslanci podprli podaljšanje izstopa in se bo s tem strinjala tudi EU, se bo po poročanju britanskih medijev odprlo sedem možnosti. Parlament bo lahko znova odločal o ločitvenem sporazumu, še vedno bo možen tudi brexit brez dogovora ali da Združeno kraljestvo unije nazadnje sploh ne bo zapustilo. Poleg tega mediji omenjajo še možnost drugega referenduma o brexitu, ponovna pogajanja z unijo, predčasne volitve in glasovanje o nezaupnici vladi.

Po oceni Verovška je glede na sedanje dogajanje na Otoku najverjetnejši scenarij brexit brez dogovora. Za zdaj namreč ne kaže, da bi katera koli od ponujenih možnosti dobila večinsko podporo v parlamentu. “Če parlament nič ne naredi, če se v njem ne izoblikuje nobena večina, se bo 29. marca ob 23. uri po britanskem času oz. opolnoči v Evropi zgodil brexit brez dogovora,” je dejal.

Čeprav niti britanske oblasti niti v EU niso naklonjeni izstopu brez dogovora, strokovnjaki pa svarijo, da je ta možnost za obe strani najslabša, z iztekanjem časa postaja vse bolj realna. Nanjo se zato s sprejemanjem ustrezne zakonodaje, s katero bi ublažili težave po trdem brexitu za podjetja in državljane, pripravljajo tako v Veliki Britaniji kot v članicah unije.

A tudi v primeru izstopa brez dogovora, po katerem je vsaj v začetku pričakovati kaos na mejah, v pristaniščih in tudi v trgovinah, se bo bitka s časom nadaljevala, svari britanski časnik Financial Times. Bruselj namreč do 18. aprila od Londona pričakuje potrditev, ali bo v evropski proračun vplačal sedem milijard evrov, rok za prva vplačila pa je 30. april. Pogajalci EU opozarjajo, da bi zamude poslabšale odnose med stranema.

Prebivalci na Otoku se na negotovost v zvezi z brexitom odzivajo različno. “Ljudje, s katerimi se pogovarjam, so zaskrbljeni. Nekateri so začeli kupovati dodatno hrano in toaletni papir, da bodo imeli osnovne dobrine, če se 30. marca vse ustavi,” pravi Verovšek. A se mu zdi, da večina še verjame, da se bo na koncu vse uredilo.

Sam se je v Veliko Britanijo priselil pred malo več kot dvema letoma, po referendumu junija 2016, kar pomeni, da je med državljani EU, ki bi v primeru trdega brexita utegnili imeti težave. Svojega statusa še ni urejal, temveč se je odločil počakati, kaj se bo zgodilo, tudi zato, ker se postopki za državljane EU spreminjajo in nasploh je v zvezi s tem še nekaj zmede.

Z optimizmom ga navdaja, da britanska vlada v zadnjem času več govori o zagotovitvi pravic državljanom EU ob brexitu brez dogovora. Parlament je v sredo tudi sprejel amandma konservativnega poslanca Alberta Coste, ki zahteva skupno zagotovilo EU in Velike Britanije, da bodo upoštevali pravice Britancev v drugih državah EU in državljanov drugih držav v Veliki Britaniji, določenih v ločitvenem sporazumu, ne glede na izid pogajanj.

Komentirajte!

Your email address will not be published. Required fields are marked *

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.