Nova zakonodaja malega dela je razburila dijake in študente, da se je nekaterim dobesedno skockalo. Vendar, če upoštevamo težave, ki bodo prizadele ta del prebivalstva, moramo seveda tudi upoštevati možnosti, ki prinašajo začasne rešitve za začasno obdobje – dijaki in študentje imajo namreč mame in očete, babice in dedke, pa tudi smelost in predrznost mladosti: poleg nekoliko večje žepnine domačih, poleg več fotokopiranih knjig kot kupljenih, bo pač še bolj zacvetelo delo na črno. Začasna in občasna dela, ki so jih mladi do zdaj opravljali, bodo – na večje veselje delodajalcev kot dijakov in študentov – od zdaj naprej v veliko večji meri opravljena na črno. Večji rizik, strah pred kaznimi, grožnja urejene, stroge države? Ja, pa ja, precej manj kot sto delovnih inšpektorjev za 150.000 dijakov in študentov pač ni tak bav bav, da bi ga jemali resno. Še posebej zato, ker dijaki in študentje sploh ne bodo več osrednji problem.
Teh precej manj kot sto delovnih inšpektorjev namreč že zdaj »izjemno učinkovito« nadzoruje tudi več kot 100.000 podjetij in bdi nad približno 800.000 redno zaposlenimi. Ko bodo delodajalci ugotovili, da lahko počasi večino zaposlenih potisnejo v malo delo, bodo to na veliko veselje zagotovo delali z blagoslovom države, ki se bo hvalila, da se je zvišala stopnja konkurenčnosti naših podjetij v primerjavi z zadnjimi leti; ena največjih cokel na tem področju je namreč prav obdavčitev plač, ki je rekordna v Evropi. In ker bodo prišli delodajalci tako do bolj poceni delovne sile, bo napotnica za malo delo prav v redu pokritje, ko se bo oglasil inšpektor. Opekli pa se ne bodo študentje le za čas študija, ampak za vse življenje tisti, ki že imajo družine, vzdržujejo svoja gospodinjstva, šolajoče otroke, plačujejo najemnine, zavarovanja za avtomobile, položnice, kredite … Malo delo tako ne ogroža zgolj študentskega dela in preživetja študentov, ampak predvsem trg dela in preživetja delavcev, družin.
Mnogi od sto tisoč brezposelnih, pa še več njih, ki so zaposleni za določen čas, na avtorskih pogodbah, na podjemnih pogodbah oziroma na kvazi s.p.-jih, bodo znosno zadovoljni zgolj do trenutka, ko bodo čez mnogo let sešteli delovna leta in nenadoma ugotovili, da nima država do njih prav nobenih obveznosti. Zakon o malem delu namreč določa, da delodajalci za upravičence za čas, ko opravljajo mao delo, sicer plačujejo prispevke za pokojninsko zavarovanje, a iz teh vplačil ne bodo dobili pokojnine. Oziroma natančneje – če bi vse življenje opravljali malo delo, bi bila vaša pokojnina natančno nič! In mali delavci bodo spoznali, da so torej plačevali državi zgolj zato, da so lahko delali za preživetje. Kot mafija, ki pobira od gostinskih lokalov »davek« zgolj zato, da lahko ti lokali delajo. Tako nam z napihovanjem študentskih problemov in napihovanjem »kar 20.000 evrov težke škode, ki so jo povzročili mladi med protesti pred parlamentom«, skozi stranska vrata prihaja pokojninska reforma, s katero bodo šle v veter milijarde evrov, saj bodo pobrani davki ostali v državni blagajni brez obveznosti do tistih, ki so ta denar vplačevali in politika jih bo lahko porabila za nove in nove neumnosti.

Josef Matzenauer

Comments

  1. premoženje, ki so ga razfrčkali iz kada, ki bi moral z dobički polniti pokojninsko blagajno, bodo zdaj morali očitno pokriti mali delavci. aleluja. pa naj še kdo reče, da se organizirani kriminal ne splača. še najbolj če je uzakonjen.

Komentirajte!

Your email address will not be published. Required fields are marked *

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.