Ker me je vodstvo mojega ceha nedavno nazaj prosilo, da zapišem nekaj misli o etiki v našem poslu, sem se odločil komentar namenjen reviji nekoliko dopolniti in objaviti tudi na tej spletni strani. Tako je nastal tretji del trilogije o bananah in prehrambnih navadah, pa čeprav jih ni v naslovu prispevka.

Kapital in lastnina sta osnovi trenutnega družbenega sistema zahodne civilizacije. Vse organizacije in sistemi pa si prizadevajo za dosego monopola. To je nekako dežurna mantra in na videz nedosegljiv ideal. Da pa bi sistem bolje deloval, rasel in se razvijal, sta nujno potrebna trg in konkurenca. To glede na dogajanja ne velja zgolj za dogajanje znotraj sistema, ampak tudi za sisteme kot takšne. Konkurenca na trgu je namreč tista, ki daje ljudem priložnost izbrati boljšo ponudbo.

Pred kratkim je prijatelj izrekel misel, ki se mi zdi za današnje razmere skoraj preroška in po mojem mnenju v celoti odslikava dogajanje današnjega globalnega sveta: »Kapitalizem brez konkurence je kanibalski. Samo dve desetletji po zmagi nad socializmom, ko mu zaradi monopola ni več potrebno dokazovati, da je humanejši od konkurence, se je spremenil v sistem, ki do zadnjega atoma izkorišča vse vire in vsakogar za dosego enega samega cilja.« Že iz imena sistema je jasna njegova vrednota. Ta prijateljeva misel se kaže v vseh sedanjih družbenih dogajanjih.

Lahko, da so za novonastale razmere »krivi« Kitajci, ki ne kažejo večjega zanimanja za »izvoz« svojega hibridnega sistema na zahod. Zaenkrat so se povsem zadovoljili s svojo hitro rastočo ekonomsko močjo. Sistem vzhodnih verskih držav je zahodnjaški kulturi vendarle toliko tuj, da ne more računati na resen uspeh v drugačnih okoljih. Sedanji tip zahodne demokracije in kapitalizma je torej brez globalne konkurence. V zelo kratkem času je uničil vse svoje finančne vire in je na dobri poti, da to stori tudi s človeškimi potenciali.

Sistematičen pritisk na pravice delavcev, ki ga lahko spremljamo v zadnjih letih torej ni eksces, ampak posledica novih razmer. V tem kontekstu je tudi povsem logična zgroženost lastnikov kapitala nad zakonskim določilom o obvezni delitvi dobička z zaposlenimi. Delodajalci so zelo hitro in učinkovito »pozabili«, da kapital sam po sebi seveda ne ustvarja ničesar. Še najmanj pa dobičke. Če bi bilo tako, nobeno od podjetij ne bi imelo zaposlenih, ampak zgolj prostor, v katerem bi ga hvaležno hranili, spodbujali k ustvarjalnosti in samo-reprodukciji. Lahko bi celo rekli, da družbeno razvojno nismo kaj dlje od srednjeveškega lastniškega sistema, v katerem so ljudje predstavljali zgolj dodano vrednost posestva.

Današnja globalna valuta so naravni viri in predvsem energenti. Dodano vrednost prinašajo tudi vojne zanje. Po nekaj letih monopola sistema smo lahko opazovali javna ali manj javna zapiranja sovražnikov »demokracije« brez sojenj. Vesel bom, če mi bo kdo znal razložiti bistvene razlike med Guantanamom in gulagi ali koncentracijskimi taborišči. Tudi diktatorja kot sta bila Stalin in Hitler sta jih namreč ustanavljala predvsem v imenu obrambe ekonomskega sistema in demokracije – takšne pač, kot sta jo promovirala. Zame je edina razlika v velikostnem razredu žrtev. Do tega trenutka.

In kako lahko povežemo monopol nekega sistema z etiko in komuniciranjem? Stari Rimljani so v tradicijo zahodne civilizacije prinesli rek »kruha in iger«. Če se kapital še zaveda, da je potrebno delavce nahraniti, saj bodo v nasprotnem primeru postali manj učinkoviti in ustvarili manj dobička, je osnovni cilj komuniciranja ustvarjanje prividov in iluzij. Vsakodnevni resničnostni šovi spominjajo na gladiatorske igre s prevarami, izdajami in bitkami med donedavnimi prijatelji. Povečini nam reklame razlagajo, da je nekdo že zelo natančno razmislil o naših potrebah za doseganje sreče. In vse so materialne. V podobnem kontekstu pa so zasnovane tudi medijske informacije.

Forma je postala edini pomemben element. Strinjam se z dr. Mencingerjem, ki je nedavno rekel, da postajamo virtualna družba. Ni več pomembna vsebina ali dejstva, temveč zgolj način predstavljanja informacije. Bolj kot je ta vznemirljiv in po možnosti slabšalen za konkurenco, bolj ustreza kontekstu starorimskih iger. Domet medijskih informacij odslikava tudi vprašanje novinarja po predstavitvi dognanj dolgoročnega znanstvenega spremljanja podatkov o spreminjanju podnebja. Zanimalo ga je, ali bo letošnje poletje vroče.

Zato je logično, da so medijsko marginalizirali družbeno kritične intelektualce, med političnimi temami pa prevladujejo osebne zgodbe in afere. Stališča in mnenja so postala v primerjavi z neskončno dolgimi in povečini slabšalnimi opisi osebe, ki jih je izrekla, povsem nepomembna. Volivcem se v predvolilnih kampanjah namesto vsebine prodajajo kravate, kostimi, nasmehi in puhlice o nesposobnosti konkurence. Če vzamemo za izhodišče, da je tudi organizacija volitev zgolj medijski resničnostni šov, potem te vsebine tudi povsem zadostujejo.

Naštete primere sem uporabil le kot ilustracijo pesimistične misli tega komentarja, da bi bilo razpravljati o etiki v komuniciranju dandanes izguba časa. In dobička. Tudi podjetja in posamezniki iz ceha moramo namreč slediti edini današnji vrednoti. Etika je danes v komuniciranju uporabna zgolj takrat, ko prinaša materialno merljiv dobiček.

Z veseljem sem na tej spletni strani pred kratkim prebral komentar poklicnega kolega, ki ugotavlja, da (spet) potrebujemo dialog in strpnost v javni besedi. To nujno pomeni prednost vsebine pred formo. Tudi etičnost komuniciranja. Ker kolega ne naredi nobene poteze brez poslovnega motiva lahko upam, da kapital spoznava, da intelektualno aktivnejši ljudje s kakovostnejšimi informacijami, vedenjem in znanjem ustvarijo več dobička. Uspešneje torej dosegajo edino sistemsko vrednoto.

Da so sistemi z množicami sitih opazovalcev iger in igric na strmi poti v propad, so tudi dokazali že stari Rimljani. Želim si, da njegova razmišljanja niso zgolj ustvarjanje nove iluzije. Potem bo morda tudi moja naslednja trilogija nekoliko bolj optimistična.

Vili Grdadolnik

Komentirajte!

Your email address will not be published. Required fields are marked *

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.