jure-velika

Murko. Z Damjanom si poleg priimka delita tudi lastnost nasmejati množice. Le da prvi dela to zgolj s svojo pojavnostjo in ponesrečenim kvazizvezdništvom, Jure pa bučen aplavz požame na račun svojega stand upa. Prepričal nas je, da je življenje ena velika šala in da je ni stvari v vesolju, ki ne more biti smešna v določeni situaciji, na račun svojega priimka pa povedal: »You may know my name, but you don’t know the legend«. Jure Murko.
Koliko časa se že ukvarjaš s stand up komedijo in kaj te je spodbudilo k tej dejavnosti?
S stand up-om se ukvarjam slabih pet let, ki pa konec koncev sploh niso bila slaba. Pravzaprav so bila odlična, kar se smeha tiče. Kaj me je spodbudilo? Hmmm, že od malih nog sem sanjaril o, saj ne vem niti natančno čem, pač, kako bi bilo, če bi bil igralec in podobno. Recimo, zelo sem bil vesel za vrstnike, ki so se uspeli prebiti na AGRFT,vendar se sam nisem niti spomnil, da bi šel na sprejemce… Pač, nikdar nisem nič naredil za to, niti koraka v to smer in vse je ostalo pri nekem tihem upanju. No, pred šestimi leti pa sem se na pol slučajno spotaknil v glavno vlogo komedije Mihe Marinca, Poročil se bom s svojo ženo, ki jo je pripravljala lokalna amaterska gledališka skupina in s to smo se uvrstili v finale tekmovanja za »naj amatersko komedijo«. No, zmagali nismo, sem pa dobil priznanje za najboljšo moško glavno vlogo, kar je bilo veliko priznanje zame, saj sem prvič stal na odru. Istočasno sem zasledil delavnice o stand upu, ki so se pripravljale v Mariboru in takoj sem vedel, da je to to. Pod mentorstvom Željka Vukmirica sem se naučil nekaj pomembnih lekcij in že takoj po delavnicah nastopil na Lentovem odru… ostalo pa je zgodovina…(smeh)

Je stand up komedija zate delo ali zabava?
Zaenkrat je to zame zabava oziroma hobi. Lahko bi bila tudi polna zaposlitev, vendar sem preveč len in sploh brez samodiscipline. Ne da se mi ukvarjati z vso navlako okoli organizacije nastopov, zato mi to urejajo drugi. Čeprav ima tudi to svoje slabosti. Tenutno sicer delam »normalno«, torej od jutra do popoldneva, čeprav nisem zaposlen (pač, tipično slovensko), kar pomeni, da mi ne ostane veliko časa za pisanje novega materiala. Vsak, ki se ukvarja z, recimo temu, izrazno dejavnostjo, pa ve, da inspiracija in kreativni navdih nista stvar osem urnega delavnika. Včasih sem imel pač cel dan čas, da sem premleval ideje in na koncu dneva ali tedna pljunil vse skupaj na papir…

jure1

Mnogim komikom ljudje očitajo, da se po nekaj nastopih začnejo ponavljati. Te kdaj zaskrbi, da bi ti zmanjkalo idej ali da bi se izpel?
»Ljudem, ki očitajo« predlagam, naj najprej stopijo na oder in zdržijo minuto. Za pet minut dobrega materiala potrebuješ včasih ves teden. Druga stvar je, da je Slovenija majhen trg. V ZDA komik pripravi uro materiala in potem dve leti potuje po državi križem kražem, na koncu pa izda še DVD. Ta čas pripravi nov material in potem »here we go again«. Pri nas to ni mogoče. Vidim celo drug problem, da nekateri komiki v Sloveniji, ki živijo od stand upa in imajo redne nastope na istem »placu«, recimo, vsak mesec ali pa celo bolj pogosto, pripravijo vsakič nov material, ki pa roko na srce, večkrat ni vreden njihovega imena.

Vendar vidimo, predvsem v tujini, televizijske šove, ki so na sporedu celo večkrat na teden?
Ja, ampak ti tipi, kot so recimo Jon Stewart ali Stephen Colbert, oni imajo cele ekipe manj znanih, ampak dobrih komikov oz. piscev, ki jim pišejo materiale v njihovem imenu. S tem v tujini nimajo problemov. Tudi Stephen Colbert je prej delal za Stewarta, sedaj pa ima svoj šov in to na istem kanalu. Zakon. Tudi ne pravim, da je nemogoče imeti vsak teden stand up s super novim materialom, samo dvomim, da je kdo v Sloveniji to sposoben izvesti…. Po drugi strani pa je z dobrim stand upom tako, kot z dobrim filmom. Lahko ga pogledaš večkrat, pa je isto dober, če ne še boljši. Samo poglejte Jamskega človeka ali pa 5moških.com. Sicer to ni čisti stand up, še manj avtorski material, pa vendar…princip je podoben …in imajo že nevemkatere ponovitve.
Se za vsak nastop posebej pripraviš ali imaš določene šale vedno enake? Kakšna so merila za izvedbo tvojega nastopa (velikost množice, starost množice, geografske značilnosti…)?

Ja, za vsak nastop se posebej pripravim. Pač odvisno od situacije, kaj zahteva… Če nastopaš recimo v Mariboru in malo »pošimfaš« Ljubljančane, je pač to voda na tvoj mlin. Seveda v Ljubljani narediš obratno…Pa tudi nastopi na kakšnih rojstnih dnevih in porokah zahtevajo pripravo, še posebej, če se z naročnikom tako dogovoriš. Drugače pa imam svoj repertoar bitov ( en »bit« je šala ali štorija, ki je celovita in vsebuje vse komične prvine, »biti« zloženi skupaj, pa predstavljajo »rutino« oz. nastop), ki jih zložim skupaj za vsak nastop oziroma rutino posebej. In kot že ime (rutina) pove, se pa šale tudi ponavljajo. S časom, ko dodajaš novejši material, se ti seveda cela rutina prenovi, vendar lahko dober komik vedno improvizira oz. vplete stare bite po potrebi…Hmmm, merila? Pri privatnih nastopih se pozanimam, kakšna publika bo, ker moj nastop ni primeren za vsako priložnost, zato predvsem pri takih naročnikih priredim nastop. Kakšnih posebnih zahtev pa za enkrat še nimam. Se sicer pišem Murko, ampak ime mi ni Damijan, hehe. »You may know my name, but you don’t know the legend«, bi se reklo v takem primeru. Pač. Lepo je nastopiti v popolnih pogojih, to je na odru, na organiziranem stand up večeru, z največ pol ure materiala, pa da je dobra luč in mikrofon…. Včasih je na kakšnih privatkah oz. posebnih priložnostih malo težje, ker naročnik ne zagotovi popolnih pogojev… Rad bi dosegel tak nivo, da mi ne bi bilo treba nastopiti tam, kjer nočem.
To se je pa slišalo, kot da te silijo,da nastopaš?
No, pač zaenkrat še ene ponudbe nisem zavrnil, čeprav sem vedel, da ne bodo dobri pogoji in da se bo to poznalo na nastopu… Folk pač ne ve, kaj in kako močno vplivajo razni dejavniki na nastop. Zapomnijo si edino, če si jih nasmejal ali ne…
In kaj je razlog, da še nisi zavrnil nastopa?
Denar… v moji finančni situaciji je dobrodošel vsak cent.
Katere so tvoje priljubljene teme za izvedbo nastopa? Na čigav račun se najraje pošališ?
Najraje imam teme, ki se jih nihče ne dotika. Sicer se to sliši klišejsko, kao, vsak rad reče, da podira tabuje, vendar bi potem to bile teme, ki se jih vsi dotikajo, kar pa seveda ni res (smeh). Najraje imam teme, ki mi dvigajo pritisk. To pa je v današnjem svetu marsikaj. Nasploh se rad obregnem ob slovensko hinavščino, dvojna merila, moraliziranje, nacionalizem pa take fore. To pa je najlažje narediti s temami, o katerih se ne govori naglas, ker okoli teh je prej naštetih karakteristik itak največ. Rad se naslanjam tudi na statistiko. Slovenci radi mahajo s številkami, češ, ker je pa statistika takšna, je pa stvar objektivna resnica. In ravno za to gre – za resnico. Resnica je namreč danes postala stvar interpretacije. Za ene je resnica neka statistika, za druge je resnica ta, s katero se strinja večina itd. In v svojih nastopih se trudim razkrivati resnico. Fora je v tem, da bolj, kot ljudje vzamejo povedano za resnično, bolj se smejijo.
In kaj je zate smeh, smešno?
Smeh je bil zame vedno neki katalizator resničnosti, poleg žalosti, edino resnično čustvo. Kar se »smešnosti« tiče, po mojem mnenju ni stvari v vesolju, ki ne more biti smešna v določeni situaciji. In na te situacije je potrebno biti pozoren in se, ko se zgodijo, pošteno nasmejati.
V zadnjem času so politične teme precej priljubljena debata in obenem račun za šale. Se na nastopih lotevaš tudi politikov in njihovih odločitev?
Mislim, kako naj se človek dela norca iz nekoga, ki to najbolje opravi kar sam? Po drugi strani pa se oni delajo norca iz nas. Žalostno je, da smo v Sloveniji prišli tako daleč, da ima beseda politik že prav derogativni oziroma pejroativni pomen. To ni normalno. Krivi s(m)o si pa sami. V smislu, da jim pustimo, da se dejansko oni, kot sem že rekel, delajo norca iz nas. Politik, ki zaj***, bi moral izginiti iz političnega prostora, ne pa, da je to referenca. O tem sem kar razmišljal. Po eni strani je politikov vsepovsod dovolj in si ne zaslužijo, da bi se še jaz ukvarjal z njimi, po drugi strani pa mimo njihovih kozlarij ne moreš.

Sta si z ekologijo blizu? Poznaš kakšno šalo na temo okolja?
Sam se imam za okoljsko osveščenega. Sicer mislim, da je to stvar vzgoje, vendar se trudim. Priznam pa, da sem se kdaj že obnašal neekološko. Hmmm, šale na temo okolja se tako iz glave ne spomnim, mislim pa, da prihaja čas, ko se bo narava sama pošlila na naš račun. In verjemite mi, da bo »punchline« tega vica pustil močne posledice na človeški kolektivni zavesti.
Se sam počutiš ekološko osveščenega? S čim, meniš, da najbolj skrbiš za okolje (pa če izločiva ločevanje, saj je za nepravilno zagrožena kazen)?
Ja, glede na svinjarije, ki jih dela folk, se imam za več kot osveščenega. Za okolje pa bom največ v življenju naredil v tistem trenutku, ko bo krematorij spremenil moje telo v kup pepela in le-to ne bo moglo več smetiti planeta. Pa še pepel je dobro gnojilo.
Delal si tudi kot DJ, spoznal Davida Guetto, imel z njim celo zanimivo izkušnjo…?
Ja, res je. DJ-am že 12 let. Pred leti smo imeli skupino Electricutes in smo ga »peglali« po Balkanu in okoliških državah. Zdaj rolam muziko le še občasno, kar me rahlo žalosti, po drugi strani pa mi prav paše, da dandanes celo prespim kak vikend. Ja, Davida Guetto sem spoznal pred leti, ko smo rolali skupaj in je bil še zvezda v vzponu. Prasec nam je spiz*** slušalke.

Anita Balas in Žana Leskovar, 23. junij 2011

Komentirajte!

Your email address will not be published. Required fields are marked *

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.