S Troelsom Andersenom smo se pogovarjali po njegovem obisku v Ljubljani, kjer je kot predsednik Danske kolesarske ambasade promoviral kolesarsko kulturo. Navdušeni kolesar, ki ima v lasti kar tri kolesa, kolesarska čelada pa ga spremlja na vsakem koraku, se že vrsto let zavzema za uveljavitev kolesarjenja kot praktičnega in okolju prijaznega načina prevoza. Začel je v domačem mestu Federicia, nadaljuje pa po vsem svetu.

Troels Andersen

Ste predsednik Danske kolesarske ambasade – zakaj ste izbrali izraz “ambasada”?

Ambasada je izraz, ki združuje vse interese na tem področju – to je dobro uveljavljen izraz, ki jasno zajema naše cilje, jaz pa ambasadi predsedujem.

Kolesarjenje na Danskem je močno razširjeno; koliko Dancev vsakodnevno uporablja kolo?

Tega ne vemo točno, vendar je število koles enako številu državljanov. Mislim, da nas dnevno kolesari več kot pol.

Je to sad dolgotrajnega truda in danske trajnostne politike ali določene tradicije, ki je na Danskem že od nekdaj prisotna?

Resnično imamo dolgo tradicijo izdelovanja in uporabe koles. Avtomobilov na Danskem ne izdelujemo, davčna stopnja zanje pa dosega 180 odstotkov. Kolesarski promet je močno odvisen od infrastrukture – v nekaterih mestih tako dosegajo samo tretjino kolesarskega prometa najbolj kolesarskih mest. Kolesarjenje je za nas zelo nacionalen in demokratičen način življenja – politiki, ki kolesarijo, so pogosto zelo priljubljeni.

Če človek kolesari že kot otrok, je bolj verjetno, da bo kolesaril tudi kot odrasel – ste vi kolesarili, ko ste bili še otrok?

Vsi se naučimo kolesariti nekje med četrtim in sedmim leton – to je del starševske vloge, šole pa to razvijajo s treningi varnega kolesarjenja.

Ljudje smo zelo praktični in običajno postanemo kolesarji, če imamo od tega kakšno korist – kako danska vlada spodbuja kolesarjenje?

Vlada kolesarjenja konkretno ne spodbuja, zagotavlja pa določena sredstva občinam za izgradnjo boljše infrastrukture.

Danske zime so hladne in snežene – kaj kolesarji storijo pozimi?

Večina kolesarjev kar nadaljuje s kolesarjenjem, kolesarski promet se zmanjša le za kakih 20 odstotkov, ki jih poleti ponovno pridobimo. V večini mest je to mogoče, saj skrbijo za čiščenje kolesarskih stez 24 ur na dan, pločnike pa polivajo s slano vodo, da preprečijo poledico.

Kolesarjenje je zelo primerno za urbana okolja, malo manj pa za vaška – razvijate kakšne ideje tudi za okolja, kjer je potrebno premagovati daljše razdalje?

Trenutno nas veliko dela na možnosti avtocest za kolesarje – udobnih poti z malo postanki. Promocija električnih koles pa je drugi način za prevažanje na dolge proge.

Se vam zdi mogoče uvesti vaše ideje in kolesarski sistem tudi v ostalih državah Evropske unije?

Seveda, to je povsem mogoče prenesti. Ljudje in kolesa smo povsod enaki, nacionalna pravila pa je mogoče sčasoma spremeniti. Lokalne razlike v podnebju niso noben izgovor – obstaja veliko različnih rešitev v boju proti dežju, snegu, temi, vročini in drugim pojavom.

Pretekli mesec ste obiskali Ljubljano in imeli delavnico o kolesarjenju. Ste priložnost izkoristili tudi za kolesarjenje po mestu in ogled naše infrastrukture?

Res je, imeli smo kar zanimiv ogled. Sicer še vedno niste na nivoju Danske, vendar lahko to vsekakor dosežete v roku 15 do 20 let.

Ima Ljubljana potencial, da postane kolesarjem prijazno mesto?

Ja, in to bolj kot se zavedate. Razdalje so idealne, center mesta je že kolesarjem prijazen in tudi kolesarsko kulturo, na kateri lahko gradite, že imate.

Katere izboljšave pa potrebujemo?

Ljubljana ima nekaj zelo lepih mostov, dobre enosmerne kolesarske steze in drugo – osredotočiti pa se morate še na manjkajoče člene in infrastrukturo za varno parkiranje koles. Potrebno je tudi organizirati treninge za otroke in vzpostaviti varne poti v šolo.

Koebenhavn bo konec junija gostil mednarodno konferenco z naslovom Velo-city, na kateri bodo sodelovali strokovnjaki in profesionalni kolesarji z vsega sveta. Vaša ambasada je eden izmed partnerjev projekta – kateri so glavni cilji konference? Katere premike bi radi dosegli?

Na ambasadi verjamemo v povezovanje s vsakim, ki bi rad razširil naše sporočilo. Menim, da bodo sodelujoči prišli do spoznanja, da je lahko kolesarjenje pomembno sredstvo transporta v sodobni prestolnici.

Ali velik delež kolesarjev prinaša kakšne dejanske koristi državi? Npr. manj izpušnih plinov ali bolj zdrave državljane?

Kolesarjenje v mestih dejansko le malo zmanjšuje problem toplogrednih plinov, vendar pa na ta način veliko ljudi ugotovi, da ne potrebujejo avtomobila in izberejo raje vlak. Ta stranski učinek za okolje pravzaprav naredi največ. Prav tako kolesarji jedo in pijejo bolj zdravo kot tisti, ki ne kolesarijo.

V kolesarjenju je torej prihodnost … Hvala za vaše odgovore!

Anja Kovač, junij 2010

Dodaj odgovor

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.