Dežela tulipanov sredi decembra.

Gostoljubnost naroda ne pozna letnih časov in čeprav v dneh najinega obiska ni bilo veliko sonca, o kakšni pregovorni depresiji ni bilo sledu. Postrežena sva bila z nasmeškom, pa čeprav sva bila prvo jutro ob 7. uri prva v restavraciji, saj se običajno tam ljudje pojavijo nekje po 10. uri. Tako sva bila sprva čudno opazovana, nato pa skoraj dobesedno z damami iz strežbe pozajtrkovala svoj prvi obrok. Očitno je namreč dovoljeno, da si osebje postreže s kraljevim obrokom po tem ko se uredi v prepoznavna oblačila in pripravi vse potrebno za svoje goste.
In če lahko nasmeške uvrstim med eko storitev (zakaj pa ne :)) je to bila ena od najbolj okolju prijaznih destinacij na najinih zadnjih poteh.
V sobi, opremljeni sicer z le nekaj varčnimi sijalkami, naju je presenetil povsem neprepoznaven pripomoček, ki sva ga uvrstila med obešalnike. Temu bi nenazadnje lahko tudi služil, a je prvotno namenjen odpiranju steklenic. Posvetilo se nama je šele ob prebiranju navodil uporabe sobnega bara.

EU1
Kdo bi si mislil – toliko pozornosti enemu samemu odpiraču!

O ekologiji v sobi ni bilo veliko sledi. Morda bi lahko izpostavila priporočila o okolju prijaznem rokovanju z brisačami, ki pa se ga – kot v večini hotelov – tudi tu niso držali. Naslednji dan so bile namreč vse uporabljene brisače sveže, kar naju seveda ni motilo.

A če dobro pomislim sem spregledala ekološko potezo hotela, ki je v kopalnici sobe, v kateri sva bivala dva, ponujal le en komplet brisač. V čem je ekološkost tega? Na moj klic po dodatni brisački so me namreč na recepciji prijazno obvestili, da je drugi komplet brisač v omari za shranjevanje oblačil. Recite, kar hočete, a na nek način te to odvrne od uporabe brisač, ki jih ne vidiš, če teh res ne potrebuješ.
Pa se premaknimo za konec še malo na začetek – v pritličje, kjer v sobi za poslovneže svoje platnice na široko razpira velikanska knjiga s prek 30 prosojnimi mapami, v njih pa priporočene destinacije, za katere hitro ugotoviš, da so dostopne s kolesom, slednja pa tudi – kar pred vrati hotela. Knjiga kolesarskih poti, s fotografijami končnih destinacij, zemljevidom poti in predlogi o vmesnih postankih na zanimivih lokacijah, časom trajanja vožnje… In vse na enem listu, v vsaki mapi pa nekaj kopij, da si načrt lahko vzameš s seboj na pot, seveda!

eu2
Izbereš, vzameš svojo kopijo in kreneš na okolju prijazno odkrivanje lepot Nizozemske…

Poleg knjige in nekaj računalnikov pa je bilo v tej sobi tudi stojalo z nekakšnimi kartončki enakih dimenzij. »Firbcu« kot sem sama kaj kmalu postane jasno da gre za promocijske kartončke muzejev, parkov, gradov, vrtov,…ki ti v nekaj stavkih podajo osnovne informacije, pomembne sugestije in nekatere celo popuste pri vstopninah. Edina pomanjkljivost kartic je enojezičnost. Nizozemska, seveda!

eu3
In zgodba se ponovi s karticami…

In če boste v tem hotelu kdaj pozabili knjigo, vas bo ta počakala na mogočni knjižni polici bara, kjer se Slovencem to očitno še ni zgodilo :)))
Za konec še pohvala hotelu, da spodbuja goste k uporabi javnega prevoza. Postajališče avtobusnega prometa je oddaljeno 300 m od hotela, osebje pa ti že ob prihodu ponudi vozni red prihodov in odhodov, številko avtobusa, zemljevid in info o ceni. Odločitev o načinu potovanja po mestu, kjer so parkirnine grozno drage, torej ni težka.

eu5
Zares prijazno!

Pa da ne bom skromna s pohvalami – na glavni postaji, kjer sva s soprogom izstopila in se že skoraj sprijaznila s tesnobo ob misli na tavanje, je k nama pristopil urejen, uniformiran in nasmejan gospod s čajem v roki (očitno naju je opazil med delovnim odmorom), ponudil pomoč, stresel nekaj dobre volje okoli sebe, nama natisnil zemljevid poti, ki sva jo potrebovala, in že sva krenila na pot raziskovanja po zimskih ulicah Utrechta…

Ekopopotnika MrazGrdadolnik

Komentirajte!

Your email address will not be published. Required fields are marked *

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.