V prvih sončnih dneh junija smo se pogovarjali z generalnim direktorjem Holdinga slovenskih elektrarn, Borutom Mehom. Prijeten sogovornik, ki je za naš portal povedal veliko o sebi in svojih načelih.

Rojen v Velenju, po materi Gorenjec. Drži?

Seveda drži. Pravijo, da je nekaj tudi ostalo od tega.

Veljate za zelo odprtega človeka, tako do ljudi kot tudi do okolja, kar ste dokazali v Muri. Ko ste bili zaposleni tam, niste hoteli čez noč odpustiti polovice od takrat skoraj 5.000 zaposlenih ljudi. Pred očmi ste imeli socialno podobo Pomurja, ki bi se z množično odpustitvijo delavcev Mure spremenila v socialno katastrofo. Se vam ne zdi, da aktualni časi kar kličejo po modernem Robinu Hoodu?

Tu vam bom kar pritrdil. Še danes mi ni vseeno, kaj se je zgodilo z Muro. Pred dvema letoma, ko sem odšel iz Mure, sem verjel, da bo Mura živela naprej in nadaljevala to, če rečemo, počasno prestrukturiranje. Tako podjetje kot tudi okolje namreč hitrih posegov nista prenesla. Danes se je žal zgodilo to, da je Mura šla v stečaj. Upam, da bodo obdržali blagovno znamko, za katero mislim, da je bila največja vrednost tega podjetja. Seveda so problemi ostali in se danes v bistvu še potencirajo.

Borut_Meh_HSE

No pa preidiva še na vašo aktualno dejavnost, Holding slovenskih elektrarn. Skupina HSE je največja slovenska organizacija s področja elektroenergetike ter največji proizvajalec in trgovec z električno energijo na veleprodajnem trgu v Sloveniji. Sami presežniki, bi lahko rekli. Je tako tudi v odgovornosti, kajne?

Brez dvoma. Obseg, ki ga delamo v holdingu Slovenske elektrarne, za sabo potegne tudi odgovornost. Še posebej toliko večjo, ker je holding v državni lasti, kar pomeni, da se vsi čutimo poklicane, da presojamo vsako potezo. S tem presojamo vse, kar se dogaja v holdingu – ali je to na področju investicij ali pa so to cene električne energije. Prav zanimive so bile zadnje situacije, ko se je skušalo prikazati, da je krivec za visoke cene električne energije Holding slovenskih elektrarn. Tu moram povedati, da elektrike ne prodajamo na drobno, se pravi gospodinjstvom. Mi smo eden od prodajalcev elektrike na veliko, torej prodajamo distribucijam. Le-te pa kupujejo električno energijo tudi drugje oziroma pri tistih, ki jo prodajajo na drobno. Je pa res, da se je trg električne energije v zadnjih letih odprl in se je logika oblikovanja cen električne energije obrnila stran od proizvodne cene. Cena električne energije je torej postala borzno blago, kar je tudi logika oblikovanja cene. Kot smo se tega navadili pri nafti, se bomo počasi morali navaditi tudi pri električni energiji.

Zato tisti očitki, da bo zaradi izgradnje bloka 6 Termoelektrarne Šoštanj elektrika dražja, prav gotovo ne držijo. Gre namreč za tržno blago in če je možnost izbire nakupa električne energije, potem pomeni, da bo tisti, ki ne bi želel plačati dražje elektrike, le-to kupoval drugje. HSE kot matična družba skupine je vpeta predvsem v trgovanje z električno energijo. Treba je vedeti, da mi skoraj polovico elektrike, ki jo prodamo, tudi kupimo. To pomeni, da ne prodajamo samo lastne električne energije, temveč je veliko kupimo in veliko tudi prodamo v tujino.

Sami ste pravzaprav že načeli eno izmed dveh tem, ki ljudi najbolj zanimata. Ena je zagotovo to, koliko in kaj jih udarja po žepu, druga je okolje. Zato počasi preidiva na okolje in šesti blok. Vam ta trenutek predstavlja največji izziv različna javnost ter informiranje le-te o dejstvih?

Prav gotovo nam predstavlja izjemno velik izziv, kako ljudem oziroma sodržavljanom predstaviti resnico o bloku 6. Tu je bilo veliko, ne bom rekel izrečenih laži, ampak polresnic in namigovanj. Ključna stvar je ta, da je blok šest v resnici nadomestni objekt za obstoječo Termoelektrarno Šoštanj. Ta ima danes moč 755 mW, moč bloka šest pa je enaka 600 mW, kar pomeni, da je njegova moč manjša. Z izgradnjo bloka šest se zapirajo oziroma prenehajo z obratovanjem bloki od ena do štiri. Ostaja samo blok pet, ki bo hladna rezerva. Že s tem se dokazuje, da gre za nadomestni objekt. Ne razumem, kako se lahko govori, da bo ta blok prispeval k onesnaževanju okolja, če bomo ravno z blokom šest dosegli boljši izkoristek, 35% manj emisij CO2, 50% manj emisij SO2 ter znižanje emisij dušikovih oksidov za 65%. Vse to so prispevki bloka in le-ta je v resnici ekološki projekt.

Preko tega pa predstavlja tudi socialni projekt, saj bomo z blokom šest dosegli to, da se na najprimernejši način zaključi rudarjenje v šaleški dolini. Veste, da imamo premogovnik. Premog je edini strateški energetski vir v Sloveniji, ki ga obvladujemo in je zaradi tega toliko bolj pomembno, da gospodarimo z njim. Predvsem pa je pomembno, da ga izkoristimo, dokler je to ekonomsko opravičeno. Nesmiselno bi bilo zapirati premogovnik na primer leta 2015 ali 2020 ter takrat sprejemati zakone o zapiranju. Sama cena takšnega zapiranja bi v relativno kratkem času presegala dve in pol milijardi, ki bi jih morala plačati država. Tudi to, kar se danes govori, in sicer, da bomo blok 6 plačevali davkoplačevalci, da gre to iz našega žepa, bi plačala država. Pri tem je potrebno povedati, da bo blok šest financiran s sredstvi HSE, s kreditom Evropske investicijske banke ter poslovnih bank. Omenjena sredstva bomo kasneje vračali iz denarnega toka holdinga oziroma Termoelektrarne Šoštanj. Je pa res, da je normalno, da se javnost zanima za objekt, saj je vsak energetski objekt lociran v prostoru ter nanj tudi vpliva. Po drugi strani je tudi važno, saj je HSE v državni lasti, kako s tem denarjem gospodarimo.

To je še posebej pomembno, saj bo pri Evropski investicijski banki del jamstev pokritih z jamstvom države. Zato pravim, da nas ne čudijo ta vprašanja, ki se porajajo. Zdi se nam zelo pomembno, da se v problematiko poglobijo tudi drugi ljudje ter tiste javne osebnosti, ki govorijo o tem ter tudi pustijo, da jim povemo vsa dejstva o tem objektu. Nenazadnje smo se tudi zaradi tega odločili za izdajo brošure, v kateri odgovorjamo na vsa ta vprašanja in skušamo pojasniti vsem tistim, ki jih tema zanima, kaj je resnica o bloku 6.

Torej gre za ekonomski, ekološki in socialni projekt, ki ljudi ne bo, če povzamema, udaril po žepu. Slovenijo pa zavezuje Kyoto (kjotski protokol).

Prav gotovo. In prav to je ena izmed zanimivih debat, ki se je pojavila v zadnjem času. Nekateri politiki so tudi izpostavljali, da Slovenija zaradi bloka 6 ne bo izpolnjevala zavez, sprejetih po Kyotu. Okoli Kyota je treba najprej povedati to, da je bil njegovo nadaljevanje Kopenhagen, ki ni uspel. Moj kometar pri tem je, da svet, ne samo Evropa, še ni zrel za nek resen pristop k varstvu okolja. Kajti okolja ne moreš reševati ne v Sloveniji in ne v Evropi, ampak je to globalni problem. Če pa gledamo zaveze, ki so bile sprejete v Kyotu ter zmanjševanje emisij, pa je potrebno jasno povedati, da so veliki energetski objekti iz teh zavez izvzeti. To pomeni, da 20% znižanje emisij CO2 ne velja za velike energetske objekte. Ti morajo za svoje emisije plačevati, sam to imenujem »kazen«.

Kupovati morajo tudi kupone. Zaradi tega je tudi električna energija nekoliko dražja. Trenutna cena kuponov se na borzi vrti okoli 10 do 12 EUR za tono. Mi računamo, da se bo cena do leta 2025 oziroma 2030 povečala na okrog 20 EUR. Za naprej si ne upam napovedati cene, obstajajo pa različne špekulacije – od nižjih pa do izjemno visokih. Vsekakor je pa potrebno upoštevati, da bo cena električne energije vedno v korelaciji s ceno kuponov.

Vaša zgodba se začne v velenjski Eri. V podjetju Gorenje ste prevzeli področje financ ravno v najtežjih časih. Bili ste pooblaščenec uprave Nove ljubljanske banke, namestik predsednika uprave Slovenskih železarn in še nisem končala. Družbi Petrol ste se pridružili ravno takrat, ko je oblikovala strategijo prehoda naftne v energetsko družbo. V Muro ste prišli kot krizni manager, strategijo ste pisali kot predsednik uprave družbe Prevent Global, bili ste izvršni direktor skupine Nova kreditna banka Maribor. Skoraj za rojstni dan ste prevzeli funkcijo generalnega direktorja Holdinga Slovenske Elektrarne, torej največjega slovenskega proizvajalca ter trgovca z električno energijo.
Poleg tega ste predsednik združenja delodajalcev Slovenije, član državnega sveta in vodja interesne skupine delodajalcev ter član upravnega odbora združenja Manager. Do konca letošnjega leta ste tudi eden od podpredsednikov največje delodajalske asociacije v Evropski Uniji, Bussines Europe. Poleg tega ste predsednik nadzornega svet AD Plastik d.d. v Splitu, član nadzornega sveta Slovenskih železnic in predsednik revizijske komisije nadzornega sveta. Ali vse našteto še vedno drži?

Ne, nisem več v nadzornem svetu Slovenskih železnic in nisem več predsednik revizijskega odbora. Ob obveznostih, ki jih imam na HSE, nisem uspel opravljati še teh izjemno zahtevnih nalog. Moram reči, da je biti predsednik nadzornega sveta v AD Plastiku d.d. relativno udobna funkcija. To je namreč podjetje, ki je nastalo iz bivše Jugoplastike Split in je vključeno v avtomobilsko industrijo ter kljub krizi dobro posluje. Moje obveznosti so štiri seje letno, kar se mi zdi tudi normalno za nadzorni svet. Mislim, da nadzorni sveti pri nas kar prepogosto zasedajo. Predvsem pa si velikokrat, če tako rečem, jemljejo pristojnosti, za katere v nekaterih primerih niso zadolženi, v drugih primerih pa ne opravijo tistega, kar bi morali.

Zanimivo bi bilo slišati kakšno zgodbo, ki jih še imate za povedati. Ampak o tem morda kdaj drugič, saj naju danes malce stiska čas. Naj preidem na drugo temo, ste kaj spretni pri telovadbi?

Ja, zdaj je vprašanje, ali gre za jezično telovadbo, motorika je pač letom primerna.

No, bom povedala, kakšno telovadbo imam v mislih. Krožijo namreč ocene, da je za uspešnost ljudi na tako pomembnih in odgovornih položajih, kot je vaš, potrebna izjemna spretnost med različnimi interesi v državi, predvsem med interesi politike.

Prav gotovo je ta spretnost pomembna, vendar se mi zdi za nekoga, ki želi biti ves čas v gospodarstvu, še bolj pomembno, da se tesno ne naveže na katero izmed političnih opcij. Jaz moram povedati, da v vsem svojem času nisem bil nikoli član nobene stranke. To, da me nekako sodijo bolj na levo stran, nisem nikoli skrival. Vendar se mi zdi, da če želiš biti odgovoren in aktiven gospodarstvenik, potem nikakor ne moreš biti zelo aktiven v politični stranki.

Berem, da ste zelo odprt do okolja in ljudi, da ste garač. V Muri ste bili zato pri sodelavcih in ljudeh v lokalnem okolju zelo priljubljeni. Imate občutek, da tudi vodilni to dovolj cenijo?

Rekel bom, da sem še direktor in manager starega kova. Vedno mi je zelo veliko pomenilo, kakšen je odnos s sodelavci. Pomembno je, da se vodi politika odprtih vrat, se pravi, da pustiš sodelavcem, da pridejo do tebe. Danes imam občutek, da so mladi verjetno boljši, ker bolj vidijo cilje podjetja in manj človeka. Tak je moj vtis. Ta premočrtnost je prav gotovo odlika mladih managerjev, mogoče smo mi starejši malo bolj kompromisarski. Vendar mi ni žal za to.

Ker bolj spadam v vašo generacijo kot v kakšno mlajšo, bom ocenila, da mi je to bližje, ker je vam bližje. V življenju in v karieri se srečujete z različnimi interesi lastnikov. Kako je biti tam?

Mogoče sem eden izmed redkih slovenskih managerjev, ki so bili v obdobju po osamosvojitvi na odgovornih nalogah, pa danes nisem lastnik nobenega podjetja. Sam namreč nimam v nobenem podjetju pomembnega deleža. Mogoče je zato moj odnos oziroma pogled na lastnike nekoliko drugačen. Delal sem v podjetjih, kjer je bilo lastništvo zelo razpršeno, kot je na primer Gorenje ali Mura. Delal sem tudi v podjetju, kjer je bilo koncentrirano lastništvo, kjer so bili lastniki v bistvu trije. Nenazadnje pa sem zdaj prvič v državnem podjetju, za katere že spet velja neka specifika. Povedati moram, da nisem videl velike razlike pri vplivu odnosov lastnikov do podjetja. V vseh primerih se je pokazalo, da odgovornost lastništva ni toliko povezana, naj gre za privatno ali državno lastništvo. V vsakem podjetju sem se veliko bolj soočal s tem, v kakšni dejavnosti je podjetje. Sama dejavnost na koncu daje veliko več pečata tudi odnosu do tega podjetja ter tvojemu delu v njem. Zdaj, ko sem na HSE, ki je podjetje z izjemno veliki prihodki in močnim cashflow-om, vsi vidijo nek potencial za denar. Ko sem bil v Muri, je bila slika nekoliko drugačna. Vsi so razumeli situacijo, tudi lastniki. Veliko stvari se je dalo urediti popolnoma na osnovi osebnih komunikacij in zdi se mi, da smo bili pri tem relativno uspešni.
Žalostna pa je na primer zgodba Preventa, kjer je konflikt med lastniki povzročil skrajno neracionalno obnašanje, kar bi sicer, glede na našo teorijo, vsak rekel, da je nemogoče. Ampak dejansko ni samo lastnina tista ključna, ampak je ključno upravljanje družbe, tako imenovan »corporate governance«, kakor danes radi rečemo. To je tisto, kako je podjetje izgrajeno ter kakšna je kultura, ki je vgrajena v podjetje.

Lahko bi rekla, da gre lastnikom prvenstveno predvsem za profit in vedno bolj za odnose. Poiščima odgovor, kje pri vsem tem je okolje, ki se mi zdi vedno bolj aktualna tema.

Najraje imam lastnika, ki točno ve, kaj hoče. Se pravi, da ve, da dobi nek donos iz svojega premoženja. V takih primerih je lahko delati. Z lastnikom, ki pa ima še neke vzporedne interese, je težko delati. Zato je tudi za vsakega managerja takšen lastnik po svoje »naporen«. Seveda imaš kot manager v podjetju številne deležnike.

Meni so bili vedno veliko bolj pomembni sodelavci zato, ker z njimi moraš delati, saj le-tako lahko kaj narediš in ustvariš vrednost za lastnika. Vedno pa je potrebno upoštevati okolje, v katerem podjetje deluje. Jaz mislim, da kolikor sodeluješ z okoljem, toliko lažje je tebi ter podjetju. Nenazadnje pa tudi ljudje, ki delajo v podjetju, živijo v tem okolju in je tudi za njih izjemno pomembno, kako je sprejeto podjetje pri njihovih someščanih oziroma sovaščanih.

Morem se strinjati z vami. Slišim, da ste zelo radi dobro informirani. Vas kaj ujezi, če informacija ni točna?

Normalno je, da moraš biti informiran, ker sicer težko preživiš. Vendar je veliko težje doseči, da si pravilno informiran. Mene velikokrat prizadene, če informacije niso točne. Priznam, da to včasih dojamem kot osebno in marsikdaj mi je že kdo rekel, zakaj jemljem stvari tako osebno, glede na to, da je bila samo debata. Vendar, če v neko stvar verjameš ter za njo živiš, potem pravim, da je ne moreš dojeti drugače kot osebno. Jaz sem službo vedno jemal izredno resno ter izjemno odgovorno, zato se mi velikokrat zgodi, da takšne stvari, kot so dezinformacije ali neka namigovanja oziroma natolcevanja res jemljem zelo osebno.

Zdaj ste nam pravzaprav že povedali, kaj vam pomeni javno mnenje. Preidiva na drugo temo. Veljate za pregovorno varčno osebo. Ali to izhaja iz genov?

Verjetno je nekaj na tem, saj je nekaj gorenjske krvi v meni, vsaj tako pravijo.

Zagotovo vam ta lastnost ne škodi v dejavnosti, ki jo opravljate. Sklepam, da vam le dodatno koristi.

Po mojem mnenju ni problem v tem, da je človek škrt, kot rečejo pri nas. Vendar sam vedno pravim, da se je potrebno v podjetju pri odločanju vprašati, ali bi tudi doma tako porabil denar, ali bi se obnašal na isti način ali ne. Tako lahko zelo hitro opaziš, da so velikokrat prisotna dvojna merila. Sam se zato vedno vprašam, ali bi to naredil tudi doma s svojim denarjem. Iz tega pa nato izhaja tudi to, da sem precej varčen oziroma celo preveč, kot nekateri pravijo.

Ja, ali pa empatičen, reciva temu drugače. Ste garač. Ali to pomeni, da tudi v prostem času delate?

Priznam. Nedelje popoldan so že tudi bolj kot ne postale službene, pa tudi sicer je deloven skoraj cel dan.

Kakšen planet boste pustili za seboj drugim? Kakšen zgled dajete ljudem okoli sebe?

Meni je bilo vedno zelo pomembno, da imam ista merila. Se pravi, da nimam enih meril za svoje sodelavce ali podrejene ter drugih zase. Tu sem bil vseskozi res dosleden. Pri tem, kak planet bomo pustili, pa je dejansko odvisno od vseh nas. Pomembno je vprašanje, ali se bomo zavedali tega, da pretirano potrošništvo, pretirano onesnaževanje (tu ne mislim samo na dim, ki prihaja iz dimnikov, ampak je za mene onesnaževanje tudi pretirano potrošništvo).

Za mene je onesnaževanje tudi hitra moda, ki ji sam pravim »fast fashion«. Ko danes kupujemo oblačila, jih v bistvu po enem pranju ali pa še prej zavržemo. Vse to je onesnaževanje in vse to zahteva porabo energije. Zato se zelo strinjam s tistimi, ki pravijo, da je potrebno preiti na učinkovito rabo energije. Potrebno je gledati na to, kako zmanjšati potrošnjo ter preko tega priti do učinkovite rabe energije. Ne pa tako, da vodimo projekte učinkovite rabe energije, ki v bistvu zahtevajo še večjo uporabo energije. Tudi to se danes žal dogaja. Na področju energetike je tudi izredno veliko manipulacij.

Bi si morda upali napovedati prihodnost preskrbe z električno energijo?

Vsaj zaenkrat, ali pa naj rečem nekje tja do leta 2040 se ni treba bati glede preskrbe z električno energijo. Ko mene vprašajo, kaj bo v Šoštanju, ko leta 2054 ne bo več Termoelektrarne, vedno odgovarjam – prepričan sem, da bo energetska lokacija ostala. Vendar kaj bo energent oziroma kakšno energijo bomo pridobivali, si danes ne znam predstavljati. Kajti razvoj gre res tako hitro naprej, da bi bil vizioninar, če bi rekel, kaj bo takrat tam. Prepričan pa sem, da bo to proizvodnja električne energije.

Podobna zgodba je pri nafti, katere viri kar usihajo in že razmišljamo o altetrnativah.

Saj je bilo podobno tudi v Velenju, sam namreč prihajam iz Velenja. Ko sem bil v osnovni šoli, so nam govorili, da je premoga samo še do leta 2000 in nič več. Žal so kasneje odkopne metode in rudarjenje tako napredovali, da so spremenili napoved do leta 2020. Danes se je meja prestavila na leto 2050, možno pa je, da bodo odkrili še kak način in rudarili dalje. Vendar danes velja, da z blokom 6 dejansko zapiramo premogovnik okrog leta 2054.

Sami ste se pravzaprav postavili v čas osnovne šole, dajva z njo še zaključiti. Bi lahko priznali, da ste se kot otrok sem in tja vprašali, v kakšnih vrečah nosita mama in oče doma elektriko?

(smeh) Moram priznati, da elektrike nikoli nisem razumel, stresla me je pa velikokrat.

Kaj bi za konec sporočili Gorenjcem, Slovencem, Evropejcem ter svetu?

Jaz bom za konec rekel to, kar vsi poudarjajo. To zemljo, ki smo jo dobili, nismo dobili samo za nas, ampak tudi za zanamce. In v tem smislu tudi vodimo projekte v holdingu. Treba je povedati, da je skupina Holding slovenske elektrarne največji proizvajalec električne energije iz obnovljivih virov v Sloveniji. To pomeni, da to ni samo blok šest, kot nekateri prikazujejo, ampak je predvsem in v veliki meri tudi proizvodnja električne energije iz obnovljivih virov. Pazimo na našo naravo, ki jo imamo.

Gospod Meh, imate za konec še kaj povedati našim bralkam in bralcem?

Naj zaključim v duhu najinega pogovora. Varčujte z energijo in ne samo z obračanjem stikal, temveč tudi z manjšim nakupovanjem.

Še dobro, da je naš medij tako rekoč brezplačen …

Irena Mraz, junij 2010

Dodaj odgovor

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.