Japonske težave z jedrskimi elektrarnami, ki so posledica petega najmočnejšega potresa, odkar so v uporabi seizmografi, ter posledičnega cunamija, so ponovno dvignile množice nasprotnikov jedrske energije, ki pozivajo svoje vlade naj zavržejo vse načrte gradnje novih jedrskih elektrarn in naj razmislijo tudi o zaustavitvi obstoječi jedrskih objektov. Toda jedrska energija bo v bližnji prihodnosti kljub protestom in japonskim nesrečam ostala eden izmed ključnih virov proizvodnje električne energije.
Začetki prve množične proizvodnje električne energije datirajo v konec 19. stoletja, čeprav so elektriko odkrili že v antiki. Izumiteljstvo elektrike pripisujejo grškemu matematiku, astronomu in izumitelju Talesu, ki velja tudi za očeta zahodnjaške filozofije. Tales je delal poskuse s statično elektriko, tako da je drgnil kose jantarja s krznom ter nato opazoval učinke na lahke predmete kot so denimo ptičja peresca.

Beseda elektrika ima prav tako svoj izvor v grščini, saj beseda elektron v grščini pomeni jantar. Prvi jo je uporabil angleški dvorni zdravnik William Gilbert v 17. stoletju, ki je odkril, da se diamanti, steklo in vosek obnašajo podobno kot jantar. Vse do njegovih ugotovitev je elektrika bolj kot ne veljala zgolj za ljubiteljsko radovednost, nato pa je kmalu postala predmet znanstvenih raziskav.
Prve enote za shranjevanje električne energije, predhodnice današnjih baterij, je v začetku 19. stoletja izumil italijanski grof Alessandro Volta. Predstavil jih je kot bistveno bolj zanesljiv vir električne energije kot so bili najrazličnejši elektrostatični generatorji, s katerimi so do tedaj skušali delati elektriko. Raziskovanje elektrike in njenih lastnosti je nato postalo vodilna znanstvena veja v 19. stoletju, električna energija pa gonilna sila druge industrijske revolucije.
Električno energijo za javno uporabo (za javno razsvetljavo) so leta 1881 prvič začeli proizvajati v angleškem mestecu Godalming in s sicer s pomočjo velikega vodnega kolesa. Prva parna elektrarna pa je bila postavljena že v začetku 1882 v Londonu. Do postavitve prve jedrske elektrarne je nato minilo 72 let. V ruskem mestu Obninsk so 1954 zagnali prvo jedrsko elektrarno, ki je služila bolj kot ne v raziskovalne namene, saj je proizvajala le 5 MW energije. Prvo komercialno jedrsko elektrarno pa so tako kot tudi prve električne elektrarne postavili v Veliki Britaniji. Jedrsko elektrarno Calder Hall v Sellafieldu so odprli leta 1956 in je bila nato v uporabi 47 let, do leta 2003.

Komentirajte!

Your email address will not be published. Required fields are marked *

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.