Zbogom, gospod Pahor

slovenska zastava
Verjetno je zelo malo državljank in državljanov Slovenije, ki bi si na zadnji dan pred referendumskim molkom upali napovedati kak drugačen izid kot padec vseh treh zakonov. O razlogih za takšno razpoloženje ljudi je bilo že toliko govorjenega in napisanega, da si najbrž gremo sami sebi pošteno na živce vsi, ki smo na teme pisali komentarje.

K današnjemu komentarju sta me spodbudili dve vaši izjavi. Prva je bila prošnja državljankam in državljanom, naj vam glede pokojninske reforme zaupajo, kot so vam zaupali pri arbitražnem sporazumu. Sam mislim, da nimate prav, gospod Pahor. Mnenja sem namreč, da je pri številnih ljudeh prevladala želja, da se že končno enkrat za vselej nehamo množično ukvarjati s slovensko – hrvaškimi zdrahami vsakič, ko ena ali druga politika nima idej kako reševati notranje probleme. Da je (slovenska gotovo, hrvaška pa, po pisanju njihovih medijev, tudi) politika dejansko »bosa« in nesposobna reševati probleme lastne države, nam kaže tudi vse poarbitražno dogajanje. Mislim, da glasovanje državljank in državljanom na referendumu o arbitražnem sporazumu ni imelo prav veliko zveze z zaupanjem Vam osebno.

Druga izjava je bila seveda tista o tem, da ste najboljši vodja, ki lahko to državo popelje iz krize. Ne bom se oziral na cinične ali celo zgrožene obraze skoraj vseh, ki so te dni govorili o tej vaši izjavi. Pa so bili domala vsi še nedavno vaši volivci.

Reciva, da izjava sploh ni nečimrna in da je popolnoma resnična. Reciva, da ste dejansko najboljši vodja, ki lahko to državo popelje iz krize.

Ampak če to drži, imava resen problem. No, ne jaz, ki sem samo opazovalec, ampak Vi, gospod Pahor. Namreč, vsi (brez izjem), ki so se v zgodovini sami oklicali za vodje, so opravljali to vlogo zelo zelo omejen čas. Vodje se ne razglašajo sami. Vodje so tisti, ki jih ljudje izberejo in sprejmejo za vodje. Pogosto je seveda dejstvo, da ljudje nekoga sprejmejo za vodjo rezultat relativno preprostih obrtniških znanj, ki jih morajo razumeti in, če je možno, tudi obvladati vsi vsaj povprečni managerji (po najino – vodje). Na žalost to, da bi Vas ljudje sprejemali za vodjo, za Vas ne drži več.

Biti vodja pomeni še dvoje. Zbirati ob sebi ljudi, ki lahko prispevajo dodano vrednost po sposobnostih in znanjih ter vedno prevzemati odgovornost za napake, sodelavcem pa pripisovati zasluge za vse dobro projekte. To sta osnovni orodji vodenja ekipe navznoter, ki ima neposredne posledice na kakovost vodenja in rezultate nekega podjetja ali skupnosti tudi navzven. Dovolite mi skepso, da to počnete dovolj učinkovito. Rezultati Vašega vodenja države namreč prav z ničemer tega ne podpirajo.

Pa ne dvomim, da je v Vaši relativni bližini dovolj sposobnih ljudi, ki bi lahko vodenju te države prispevali dodano vrednost. Zakaj ste se odločili obdati s tistimi, ki ste jih izbrali kot zaupanja vredne, boste sami najbolje vedeli. Če se na hitro ozreva samo na delo v podjetjih, ki so v državni lasti ali pod vplivom države, je menim, da so morda sicer upravičili Vaše zaupanje, niso pa upravičili zaupanja tistih, ki jih dejansko plačujejo za delo v skupno dobro – davkoplačevalcev.

Glede na to, da bo referendumski rezultat kakršen pač bo, pa imam za Vas osebno eno skromno prošnjo navadnega državljana. Obdržite vsaj nekaj svoje osebne integritete. Ne dovolite, da bi ljudi pognali v stisko, v kateri bodo začeli razmišljati, da Vas je potrebno z mesta premiera nagnati.

Zbogom, gospod Pahor. Pa brez zamere.

Jane Panič