Zavarovalniške reklame, ki mi obračajo želodec

denar

Čisto na začetku moram poudariti, da očitno ne spadam v ciljne skupine za večino slovenskih reklam zadnjih let. Tako si pač razlagam dejstvo, da pri veliki večini ne razumem zame (dobro) skrite poante, pri drugih pa “fore”, ki bi me naj zabavala. Pa naj še priznam, da očitno niti ne spadam v ciljne skupine kar lepega števila reklam, ki jih v slovenskih medijih objavljajo multinacionalke. Verjetno iz podobnih razlogov.
Naj to razmišljanje začnem še s priznanjem, da sem se zmrdoval že pri zavarovalniških reklamah, ki prikazujejo škodo (poplave v stanovanju, rop, škodo zaradi toče…) in zadovoljne obraze oškodovancev, ker so menda dobro zavarovani. Nikogar namreč ne poznam, ki bi se v objektivno stresni situaciji najprej nasmehnil in pomislil, kakšna “faca” je, da ima dobro zavarovanje. In seveda sem si to interpretiral tako, da pač ne pripadam skupini, ki v stresni situaciji ob opazovanju razdejanja v svojem domu najprej zadovoljno pomisli na dobro zavarovanje. Zavarovalnica se je po mojem razumevanju sporočila torej odločila, da jih nekatere ciljne skupine ne zanimajo, saj “fore” ne bodo razumele. Tudi prav. To lahko mirno toleriram.
Potem pa me doma opozorijo na radijsko reklamo največje “državne” zavarovalnice. V njej mladenič mami našteva kopico adrenalinskih in v kontekstu reklame za poškodbe nevarnih dejavnosti, s katerimi bi se želel ukvarjati. Ker mu mama brezskrbno pritrjuje, jo celo povpraša, ali je ni nič strah. In mama veselo “odcvrči” nekaj v stilu “seveda ne sinko, saj si dobro zavarovan”. Osnovno sporočilo reklame – kot ga jaz razumem – starše k nakupu zavarovanja vabi torej s trditvijo: “Kar mirno pustite otroka naj se ukvarja s potencialno nevarnimi aktivnostmi. Če se mu kaj zgodi, boste dobro zaslužili.”
Ponovno ugotavljam, da prav gotovo nisem ciljna skupina za to reklamo! Iz več razlogov:
1. nisem mama, ker sem napačnega spola
2. nisem človek, ki bi ob poškodbi sorodnika ali prijatelja najprej pomislil na zavarovanje
3. ne poznam mame, ki bi ob misli na možno poškodbo otroka reagirala tako, kot tista v reklami
4. nimam se za materialističnega japija, ki bi življenje dojemal le skozi kopičenje dobrin
5. obstaja možnost, da sem nekoliko inteligentnejši in socialno občutljivejši od amebe
Pet zelo jasnih razlogov torej, zakaj nisem del ciljne skupine za to reklamo. Pa vendar. Morda bi bilo prav, da o kontekstu te reklame razmislite tudi tisti, ki bi naj bili ciljna skupina. Po glasovih v reklami je sklepati, da bi to lahko bili starši odraščajočih otrok in verjetno pripadnikov generacij, ki jim kariera in materialne dobrine pomenijo veliko. Pa si zamislite ekstrem (ali absurd, če hočete), na katerega bi lahko napeljevala vsebina te reklame: nekoč vam otroka iz potencialno nevarnih adrenalinskih dejavnosti pripeljejo domov v črni vreči z zadrgo ali kar v krsti. Bi se nasmehnili in pomislili kako dobro odločitev ste sprejeli, ker ste ga dobro zavarovali?
Če bo to vaša prva misel, potem sem jaz z nekega drugega planeta in se vam iskreno opravičujem za nadlegovanje. In dodam še opravičilo avtorjem te reklame in zavarovalnici, ki jo je kupila, za to pisanje.
Seveda bo moje razmišljanje od tu naprej špekulacija. Sprašujem se namreč o avtorjih te “fore” in njihovem dojemanju življenja, družine, prijateljev, sodelavcev, skratka vseh ljudi, ki bi jim naj bili blizu. Pa njihovega dojemanja “vrednosti” človeškega življenja in zdravja. Iskreno si ne znam predstavljati možganov, ki porodijo opisano idejo za reklamo. A ker bi jo konec koncev v nekem kontekstu lahko razumeli tudi kot črn humor avtorjev, potem še težje razumem zavarovalnico, ki jo je kupila. V svoji naivnosti namreč sklepam, da kupuje reklame zato, da pospešuje prodajo zavarovanj. Že ko nam farmacevtske družbe (bolj pritajeno in s stilom, a vendarle) zbujajo strah pred boleznimi, zato da bi uspešneje prodajale svoja zdravila, nagrbančim čelo. Zdaj nas bodo še zavarovalnice prepričevale, da ob poškodbi ali smrti najbližjih ne bomo imeli nobenih problemov, če jih dobro zavarujemo?
Oprostite, ampak meni se tovrstne “fore” ne zdijo niti črni humor. Dojemam jih najmanj kot neokusne, če že ne izprijene in mi dejansko obračajo želodec.
Ampak tako to reklamo dojemam jaz, ki dokazljivo nisem del ciljne skupine. Drugi se odločite sami. Tisti, ki kdaj pa kdaj pogledate kakšen dokumentarec Michaela Moora, pa boste ugotovili, da vse skupaj tako ali tako ni nič novega… tudi multinacionalke so že zdavnaj ugotovile, da imajo od mrtvih zaposlenih več dobička kot od živih, če jih dobro zavarujejo.

Jane Panič

2 komentarjev to “Zavarovalniške reklame, ki mi obračajo želodec”

  1. Komentiral/a katarina dne 8. Oct 2012

    🙂 meni je zavarovalničar, pri katerem sem zavarovana zaradi kredita (krediti pogoj je življenjsko zavarovanje) rekel, da naj se zavarujem za višjo vsoto od kredita, da bo hčerama kaj ostalo, če umrem. 🙂 halo. kot da hiša ni dovolj, še denar jima moram pustit al kako?!

    pred časom me je klicala iz zavarovalnice merkur če bi zavarovala hčeri, ker “če se jima kaj zgodi, da bom imela kaj po njima”. dobesedno to je rekla. sem čisto ven padla, če je nora al kaj. ampak očitno jih to učijo na tečajih. tisti, ki smo tankočutni vzrojimo, vprašanje pa je koliko nas je takih, ki tako kot ti opazimo te stvari.

  2. Komentiral/a Grega dne 9. Oct 2012

    Katarina, a na to, da če se komu izmed staršev zgodi kaj hudega in zaradi tega zmanjšajo dohodki družine nisi pomislila? Da zaradi kakšnega takega primera potem otroci npr. ne morejo nadaljevat šolanja, al pa npr. kakšnih obšolskih dejavnosti, ker si tega ne morejo več privoščiti?

    Mogoče v vašem primeru ni tako, za marsikoga pa so tudi take zadeve pomembne.

    Strinjam pa se z avtorjem zapisa o reklami za nezgodno zavarovanje, ki je totalno absurdna.