Zasedanje na podnebni konferenci v zaključni fazi


V Varšavi se je v ponedeljek, 11. novembra, začelo 19. zasedanje Konference pogodbenic Okvirne konvencije ZN o spremembi podnebja in 9. zasedanja Konference pogodbenic Kyotskega protokola, ki potekata pod skupno kratico COP19/CMP9. Zaključni fazi pogajanj so se v zadnjih štirih dneh pridružili ministri in visoki uradniki, med drugim tudi državna sekretarka z Ministrstva za kmetijstvo in okolje mag. Andreja Jerina.


Nov podnebni sporazum, ki bo določal obveznosti zmanjšanja emisij toplogrednih plinov za vse države, je ena od poglavitni tem udeležencev srečanja COP19/CMP9. Prizadevajo si za vzpostavitev temeljev, ki bodo omogočili oblikovanje globalnega, pravno zavezujočega sporazuma o spoprijemanju s podnebnimi spremembami in njegovega sprejetja na podnebni konferenci decembra 2015 v Parizu. Želja EU in mnogih drugih držav je, da bi se dogovorili glede konkretne časovnice in načrta dela do takrat, predvsem pa, da bi sprejeli načrt dela za prihodnje leto, v okviru katerega bi države predlagale svoje cilje zmanjšanja emisij v obdobju po letu 2020, ko bo začel veljati novi sporazum. Te države si tudi prizadevajo za sprejetje jasne zaveze, da bodo v proces vključene vse države. Druga pomembna razprava udeležencev je namenjena zvišanju amibicije zastavljenega zmanjšanja emisij do leta 2020. Trenutni cilji so prenizki, da bi zagotovili omejitev rasti povprečne globalne temperature na ali celo pod 2 °C glede na predindustrijsko obdobje.


EU ima sprejet zakonodajni okvir za doseganje cilja 20 % zmanjšanja emisij do leta 2020, ima pa tudi sprejeto zavezo, da ta cilj dvigne na 30 %, v kolikor bi druge države sprejele primerljive zaveze. Slovenija v strateških dokumentih, predvsem v dokumentih, ki načrtujejo porabo kohezijskih sredstev do leta 2020, izhaja iz 20 % cilja. Državna sekretarka mag. Andreja Jerina je ob robu zasedanja dejala, da se pričakuje, da bo cilj dosežen, »v primeru zvišanja cilja pa računamo, da bo primerno ovrednoten naš prispevek zmanjševanja emisij na račun ponorov ogljikovega dioksida, ki ga predstavljajo naši gozdovi«. V svojem včerajšnjem govoru na plenarnem zasedanju je državna sekretarka izpostavila tudi pomen trajnostnega upravljanja z gozdovi in zmanjševanja emisij, ki jih dosežemo na ta naravni način, po njenih besedah pa pogajalce najbolj skrbijo napovedi nekaterih razvitih držav, da bi lahko zmanjšale cilje glede zniževanja izpustov toplogrednih plinov. Sicer pa Slovenija na pogajanjih zagovarja skupna EU stališča, ki so jih ministri sprejeli na zadnjem zasedanju Sveta za okolje v Luksemburgu.


Mag. Jerina je poudarila, da so finančna sredstva eden najbolj težkih elementov pogajanj, a da ni potrebe, da se dogovor o njih doseže v tem tednu: »Nerazviti svet želi čim več javnih sredstev v obliki gotovine, razviti svet razlaga o alternativnih virih financiranja, o javno-zasebnem partnerstvu, o več mogočih oblikah,« je pojasnila Jerina in dodala, da so sredstva, ki jih bo treba namenjati za ukrepe za blaženje podnebnih sprememb, ogromna, a če se teh ukrepov ne bo izvedlo, se lahko dogajajo resne katastrofe.


Novice s konference sicer niso najbolj optimistične, saj je Japonska sporočila, da bo zaradi učinkov zaprtja jedrskih reaktorjev po katastrofi v Fukušimi drastično znižala cilje znižanja izpustov toplogrednih plinov, vedno bolj očitno pa postaja, da dogovoru ni naklonjena tudi Kitajska. »Zaskrbljujoče je, da želijo nekatere razvite države svoje napore za zniževanje emisij zmanjševati. To meče slabo luč tudi na EU kot razviti del, čeprav smo mi svoj del naloge izpeljali. Celo zavezali smo se, če bi tudi drugi izkazali večje ambicije, da smo jih pripravljeni izkazati tudi mi,« je še dodala Jerina, ki v Varšavi zastopa Slovenijo. Zato se veliko pričakuje od današnjega nadaljevanja pogajanj na ministrski ravni. Znižanja ciljev sta med drugim napovedali tudi Avstralija in Nova Zelandija, ZDA in Kitajska sta sicer trenutno veliko bolj spravni, a počakati je treba do petka, da vidimo, kako se bodo ti spravni toni resnično izkazali v sporazumu, je poudarila sekretarka. V okviru EU so dogovorili skupne poudarke in sporočila, ki pa jih morajo posamezne države članice EU samostojno izraziti, tudi zato, da se podobno stališče sliši čim večkrat. Skupaj z drugimi ambicioznimi razvitimi državami in državami v razvoju, ki pa se zavedajo pomena ukrepanja proti podnebnim spremembam, bodo danes poskušali narediti preobrat.


Državna sekretarka je še dejala, da bo uspeh, če se pogajalci v petek dogovorijo o časovnici, kako bodo tekle priprave do zasedanja decembra 2015 v Parizu, da pridemo do novega sporazuma in da se dogovorimo, da bo sporazum zavezujoč za vse države. »Če to dogovorimo v petek, bomo lahko rekli, da je bila sedanja konferenca uspeh,« je poudarila.


Vir: CNS