Ukinimo že enkrat to državo!

denar


Za v naslovu naveden državljanski predlog sem dobil motiv pri prebiranju novice in komentarjev zadnje sodbe evropskega sodišča v Strasbourgu. Tisti, ki so kdaj pa kdaj prebirali naše komentarje se bodo morda spomnili, da smo že pred leti zapisali, da je demokracija kot jo poznamo v Sloveniji, preprosto predraga. Ne samo zaradi takih sodb. Ob mnogih milijardah, ki smo jih v teh dveh desetletjih vrgli v vrečo brez dna, ki se ji reče tudi NLB, se (pa brez ironije) teh nekaj sto milijonov evrov, ki jih bodo morali hrvaškim in bosanskim varčevalcem vrniti (kdo pa drug!) spet slovenski davkoplačevalci, se praktično ne bo poznalo.

Pa je bilo precej ljudem v državi precej jasno, kaj se bo na evropskem sodišču zgodilo, a namesto da bi zadevo reševali in rešili, so jo preložili na nekoga drugega. In tako kot pri ustvarjanju bančnih lukenj, tudi tu ne bo posledic za odločitve – ali neodločitve če hočete, ker so bili pač vsi politiki zraven. Ne glede na barvo. Barva denarja je namreč zelo enotna. Torej politike ne potrebujemo in je bistveno prevelik strošek za denarnice državljank in državljanov, ki (da se spomnimo) smo njihovi delodajalci. A to delodajalstvo je zelo navidezno, saj so njihovi pravi delodajalci lobiji. Tisti, ki so menda odnesli (preprosteje ukradli) v davčne oaze več kot za vde leti bruto družbenega proizvoda Slovenije. Zato pa doma kontrolirajo marsikaj. Ob politiki seveda še najpomembnejše državne firme, medije (lastniško ali finančno) in najbrž tudi več ali manj vse državne organe in blagajne.

Pravosodnega sistema mislim, da tudi ne potrebujemo. Statistika je hudič. In nekatere preiskave in procesi, ki se znajdejo na naslovnicah kar naenkrat “poniknejo” v molk in se jih seveda čez leto ali dve nihče več ne spomni. Resda so zaprli nekaj tajkunov za katere se je politika in njihovi šefi iz zadja odločila da bodo za “zgled” ostalim, a cel kup drugih z (vsaj) enakimi grehi se smehlja v senci relativne medijske obskurnosti ter čaka na trenutek, ko bodo njihova dejanja zastarala. Ob tem pa ni bilo v Sloveniji pravnika, ki bi bil sposoben, ali imel jajca javno povedati, da so leta 1991 naredili neumnost in bo treba dolg hrvaškim in bosanskim varčevalcem slej kot prej plačati. Jebeš tako pravno državo.

Nisem prepričan, da se bo z volitvamo prav dosti spremenilo. Se bom pa pustil presenetiti. Do takrat pa sm še vedno prepričan, da bi bilo za Slovenijo ceneje, če bi ji (kot stoletje in pol nazaj) vladal prosvetljeni absolutist, ki bi v nekaj desetletjih vladanja seveda finančno poskrbel za svojo širšo familijo in prijatelje. Dandanes pa dobivamo vsake štiri leta (ali še manj) novo garnituro, ki služi istim šefom, hkrati pa želi pobrati z mize priboljške tudi zase, svojo razširjeno familijo in prijatelje. In to je pač preprosto predrago.

Tistim 70 milijardam, ki so “poniknile” v tujino je namreč treba (po mojem laičnem mnenju) prišteti vsaj še 30 milijard, ki smo jih v dveh desetletjih porabili za razne “sanacije” lukenj porabili v državi. Ampak – po drugi strani – razlike med 100 milijardami in eno samo, si nihče od nas tako ne zna predstavljati, zato so male tatvine lahko strogo sankcionirane, velike pa nikoli ne bodo.

Imeti tako državo je pač nesmiselno. Se bomo že drugače znašli.

Jane Panič