Tramvaj

Javni prevozi postajajo ob ekološkem osveščanju vedno bolj priljubljeni. Poleg železniškega prometa, medkrajevnih in mestnih avtobusov so nekoč obstajali tudi tramvaji – simboli meščanskosti. Čudo tehnike, ki je v Ljubljani lansko leto 6. septembra praznovalo 110. obletnico nastanka, je še danes sol na rano obžalovanja.
Ljubljanski tramvaj vozil na prvi električni železnici na Slovenskem
Ljubljanski tramvaj je uradno obratoval od 6. septembra 1901 do 20. decembra 1958. Okoli njega so se že od začetka vnemali spori – mestni veljaki so na primer želeli, da so postajališča postavljena kar pred njihovimi hišami. Bil je prvovrstna znamenitost, saj je vozil po prvi električni železnici na Slovenskem. Ljudje so prišli od blizu in od daleč, da so si ga ogledali in prvi dan so prodali kar 6.400 kart.
Tramvajski promet je takrat potekal po treh progah s 13 tramvajskimi vozovi z lastnim pogonom, eno prikolico in delovnim vozilom. Omrežje je merilo skupno 5220 metrov in je bilo v celoti elektrificirano z enosmernim tokom napetosti 500 V. Tramvajski vozovi so imeli vozniško kabino na obeh koncih in so lahko popolnoma enakovredno vozili v obe smeri, tako da na končnih postajah ni bilo potrebno obračanje. Vozilo je lahko sprejelo okoli 30 potnikov in je dosegalo hitrosti do 30 km/h, a zaradi strahu pred iztirjenjem niso peljali več kot polovico te hitrosti. Vagon je imel tudi dva zvonca – enega pod stropom, ki je signaliziral odhod tramvaja s postaje, in veliki zvonec na podvozju, s katerim je voznik opozarjal mimoidoče, naj se umaknejo.

tramvaj1
Tramvaj št. 13 na današnji Zaloški cesti

Vožnja po občutku
Voznik je upravljal le z dvema ročicama: prva je služila za vklop in določanje smeri vožnje, druga pa za uravnavanje hitrosti vožnje. Vozila so bila brez merilca hitrosti ali drugih instrumentov, zato je voznik vozil po občutku in glede na vozni čas – če je prišlo do zamude, je pač povečal hitrost. Druge udeležence v prometu je na bližanje tramvaja opozarjal s posebnim zvoncem.
Vagoni sprva brez steklene zaščite
Po navajanju časnika Dnevnik naj bi bilo obdobje tramvaja precej težko. Ena izmed voznic in sprevodnic tramvaja Marija Cedilnik je za imenovan časopis povedala:
“To so bili težki časi. Delali smo dvanajst ur na dan, ob sobotah in nedeljah. Pozimi nas je zeblo, saj sprva vagoni niso imeli stekel. Ob večerih, ko so se zapirale kavarne, sem morala okajene potnike skoraj prositi, da so plačali vozovnico; kakšni so na vozu tudi zaspali. A sem rada delala na tramvaju, rada sem bila med ljudmi,” pove Cedilnikova, ki je v podjetju Splošna maloželezniška družba, kasneje Viator, delala vse do upokojitve. Cedilnikova je bila tudi ena izmed prvih žensk, ki so vozile tramvaj. “Moškim ni bilo preveč všeč, da smo vozile tudi ženske. Za nas pa je bilo to naporno, sploh vzvod za kretnice smo težko premaknile,” še pove Cedilnikova.

okrep
Tramvaj Ekspress pizzeria v Ljubljani

Anekdota o nesreči
Znana je tudi anekdota o nesreči tramvaja in tovornjaka pri kolodvoru. Srbski tovornjakar, ki je nesrečo povzročil, se je poskušal na vse načine izmazati. Policist se je kar pošteno nasmejal, ko mu je šofer začel razlagati, da do nesreče sploh ne bi prišlo, “ako bi tramvaj skrenuo malo bolj na levo”.
S trolejbusom konec tramvaja
Po drugi svetovni vojni so poskušali obnoviti vozni park in proge, vendar pa je bil tramvaj očitno vedno bolj nezaželen. Leta 1951 je začel obratovati trolejbus in za tramvaj je bil to začetek konca. 20. decembra 1958 se je ljubljanski tramvaj odpeljal na svojo zadnjo vožnjo – njegov “pogreb” je pospremila večtisočglava množica. Tračnice so potem zelo hitro demontirali, še uporabna vozila pa so prodali v Osijek in Subotico, kjer so potem vozila še nekaj let. Že kmalu po ukinitvi tramvaja so se pojavile ideje o njegovi ponovni uvedbi, vendar pa so do danes te ideje ostale le na papirju.
Tramvaj tudi v Piranu
Piranski tramvaj je bil javno prevozno sredstvo, ki je med letoma 1912 in 1953 povezoval piranski Tartinijev trg z železniško postajo Porečanke v Sveti Luciji. Realizacija načrta se je začela s tem, ko so nabavili pet vozov rdeče barve, dve prikolici (letno in zimsko) in tovorni vzdrževalni voz. Tramvaji so na progi vozili v 30-minutnem intervalu in zmogli hitrost do 26 km/h.
Odpravljen po 2. svetovni vojni
Po drugi svetovni vojni so ga oblasti tedanjega Svobodnega tržaškega ozemlja sklenile ukiniti, ker naj ne bi bil več konkurenčen avtobusnemu prometu. Zadnji tramvaj je tako po progi zapeljal 31. avgusta 1953. Vozove so z ladjo odpeljali v Dalmacijo do pristanišča Ploče in od tam v Sarajevo, kjer so bili v uporabi še nekaj let. Tračnic niso demontirali takoj in so ponekod ostale še vse do začetka 60. let.
Ali ste vedeli, da…
– obstaja slovenska glasbena skupina Tramvaj?
– v Ljubljani stoji star tramvaj, prenovljen v okrepčevalnico?
– so na robu angleške vasice Crich za Britanski muzej tramvajev zgradili pravcato naselje?
– je Openski tramvaj ena od turističnih znamenitosti Trsta, saj je eden redkih na svetu, ki deluje na delu proge kot žična vzpenjač?
Viri:
http://sl.wikipedia.org/wiki/Tramvaj
http://www.rtvslo.si/slovenija/vozilo-ki-bi-zanimanje-vzbujalo-se-danes/211642
http://sl.wikipedia.org/wiki/Ljubljanski_tramvaj
http://sl.wikipedia.org/wiki/Piranski_tramvaj
http://www.dnevnik.si/tiskane_izdaje/dnevnik/1042473419
Retro tramvaj: http://www.moski.si/aktualno/novice/retro-110-let-ljubljanskega-tramvaja/
http://www.delo.si/druzba/trip/edina-vas-na-svetu-po-kateri-vozijo-tramvaji.html

Foto: Wikipedia in http://www.student-info.net