Tobak

31. januarja obeležujemo Mednarodni dan boja proti kajenju. Kajenje in z njim povezane škodljive navade predstavljajo veliko tveganje za zdravje. Še vedno je zaskrbljujoča razširjenost kajenja in uporabe tobaka, ki je najbolj nevarna splošno uporabljena (dovoljena) droga v Evropi.


Nikotin ni kriv za vse


Ob omembi težav, ki jih povzroča kajenje, najprej pomislimo na nikotin, ki je bližnji sorodnik kokaina in heroina. Kljub temu moramo vedeti, da zdravstvene težave povzročajo tudi druge sestavine tobaka, med katerimi je vsaj 60 dokazano rakotvornih.
Amoniak draži pljuča, sečila in oči. Ogljikov oksid (bolj znan kot monoksid), se veže na rdeče krvničke namesto kisika, kar velja tudi za vodikov cianid (z njim ubijajo v plinskih celicah). Tu so še metanol, ki povzroča okvare skoraj vseh organov v človeškem telesu, benzen (ena najbolj rakotvornih kemikalij, ki je prepovedana celo za uporabo v laboratorijih), etilen oksid in težke kovine, kot so svinec, kadmij in arzen.
Toda tu zgodba šele postane zanimiva, saj se vanjo vključijo razvpiti nitrozamini. Gre za paleto skrajno rakotvornih kemikalij, ki jih najdemo tudi v številnih živilih. S to razliko, da njihove dovoljene koncentracije v živilih, ne dosegajo niti enega odstotka vsebnosti nitrozaminov v tobaku. Poleg tega živila potujejo skozi želodec in druga agresivna okolja, tobačni dim pa pošlje nitrozamine naravnost v kri.


Širjenje tobaka


Thomas Harriet je bil prvi, ki je priporočal uživanje tobaka s kajenjem kot preventivo pred različnimi boleznimi, podobno kot danes zdravniki priporočajo multivitaminske preparate. Ker so prvi kadilci vdihovali tobačni dim skozi nos, ne preseneča, da so bili med njimi tudi prvi primerki raka nosne votline.
Drug pomemben razlog za hitro širjenje tobaka je bila njegova praktičnost. Bil je lahek za prenašanje in ni se hitro kvaril. Posušen in stehtan je služil kot univerzalno plačilno sredstvo, s katerim se je lahko primerjalo le zlato. Ameriška vojna za neodvisnost se je v veliki meri financirala s francoskimi posojili, kjer je kot poroštvo služil prav tobak.
Kljub temu so se pokazale tudi nekatere negativne lastnosti tobaka, ki so mu puritanci hitro nadeli vzdevek hudičeva zel. Že leta 1610 je Francis Bacon ugotovil, da se mu je, ko se ga enkrat navadiš, zelo težko odreči.


Kajenje je bil posel stoletja


Do konca 19. stoletja so največ tobaka porabili kadilci pip in cigar. Še leta 1901 je bilo število prodanih cigar dvakrat večje od števila cigaret, ki so veljale za manjvredno blago, saj so jih izdelovali iz poškodovanih ali zdrobljenih listov in drugih tobačnih odpadkov.
Philip Morris (njegova je blagovna znamka Marlboro) je sprva prodajal ročno zvite cigarete, R. J. Reynolds (Camel in Winston) pa predvsem tobak za žvečenje.Prva uspešna blagovna znamka cigaret je bila Camel.
Različne vojne na začetku 20. stoletja so pokazale prednosti cigaret pred ostalimi načini uživanja tobaka. Bile so priročne, poceni in eden znanilcev potrošniške družbe. Preden si je kadilec pipe slednjo nabasal, je kadilec cigaret svoje že dobil. In kdo je živel hitreje od vojakov?


Tobak med svetovnima vojnama


Prva svetovna vojna je tobačno industrijo dokončno prepričala, da so cigarete proizvod prihodnosti. Leta 1923 je Camel nadziral skoraj polovico ameriškega trga, zato je Marlboro svojo pot začel na odročju, kjer je ostalo več prostora – kot cigareta za dame s sloganom “Nežen kot maj.”


Začetki so v verskem obredu Indijancev


Zgodovina tobaka in tobačnih izdelkov nasploh se za Evropejce začne 12. oktobra 1492, ko se je Krištof Kolumb izkrcal na enem od Bahamskih otokov. Ob izkrcanju so ga pozdravili domačini in mu ob tem prinesli razna darila, med njimi tudi velike posušene liste neke takrat še neznane rastline. Kolumb je v ladijski dnevnik zapisal, da je srečeval moške in ženske, ki so imeli v rokah nekakšen ogenj in kadili. Ti moški in ženske so nosili v rokah kadilno cev, v kateri so bila zelišča, med njimi tudi tobak. Na enem koncu so to cev prižgali, na drugem koncu pa iz nje vdihovali dim. S tem so se omamljali in uspavali, poleg tega pa naj bi jih to varovalo tudi pred utrujenostjo. Ob povratku v Španijo je Kolumb poročal tudi o tej nenavadni navadi.

Tobak so Indijanci kadili že pred dvema tisočletjema. Do Kolumbovega prihoda so ga uporabljali izključno v religiozne in medicinske namene. Tudi ko so to zanimivo rastlino odnesli v Evropo, je bila sprva predvsem namenjena izboljšanju zdravja, saj so verjeli, da tobak odpravi ali omili vse tegobe. Danes vemo, da je tobak zakrivil milijone človeških smrti. In še več jih bo. Kajti kajenje v svetu nezadržno narašča.

Kako se je začelo


Uživanje tobaka je bilo med ameriškimi Indijanci stoletja omejeno zgolj na posebne priložnosti, denimo na kajenje pipe miru. Toda rastlina je s prihodom v Evropo dobila drugačno vlogo. Postala je ena najpomembnejših industrijskih rastlin, od katere so odvisne največje svetovne ekonomije.
Največ zaslug za priljubljenost tobaka ima njegova uporaba v zdravstvene namene. Z žvečenjem listov so odpravljali slab zadah in zobobole, že v 16. stoletju pa je izšla tudi prva knjiga, v kateri je podrobno predstavljeno kar 36 bolezni, ki jih je mogoče pozdraviti s tobakom.


Tobak osvoji Evropo


Proti vzhodu je tobak šel predvsem po zaslugi Jeana Nicota, francoskega poslanika na portugalskem dvoru. Po njem je tobačna rastlina dobila ime Herba Nicotiana, njen glavni alkaloin pa nikotin. Nicot je okrog leta 1560 poslal nekaj primerkov te rastline Katarini Medičejski, materi takratnega francoskega kralja. Ob tem ji je tudi poročal o veliki zdravilni moči te rastline in ji priporočil njuhanje v prah zdrobljenih tobačnih listov. Tobakovo zelišče so imeli za rastlino, ki zdravi vse bolezni (HERBA PANACEJA). Novica o veliki zdravilni moči tobaka se je hitro razširila po Evropi. V Anglijo je leta 1586 Sir Francise Drake prvi prinesel kajenje v obliki kajenja pipe. Tako je kajenje prišlo v angleško višjo družbo. Ob koncu 16. stoletja je prišel tobak v Turčijo, čemur pa je nasprotovala predvsem tamkajšnja oblast. Nato se je razširil še na Bližnji vzhod in po celotnem Balkanu, kjer so začeli prvič kaditi tudi vodne pipe in cigarete.


Pojavijo se prvi nasprotniki


Kmalu po hitri razširitvi tobaka in z njim kajenja po Evropi so se začeli pojavljati in oglašati razni pisci, ki so nasprotovali hvali tobaka kot vsesplošnemu zdravilu in njegovi uporabi za omamljanje. Eden glavnih nasprotnikov je bil angleški kralj James I., ki je kajenje opisal kot:”? za oči nagnusna navada, ki je zoprna za nos, škoduje možganom in je nevarna za pljuča.” Dejal je, da lahko črn, smrdeč dim tobaka primerjamo s sajami na dnu pekla. Kljub velikemu številu nasprotnikov se je kajenje še širilo. Oblasti različnih držav pa niso vedele, kako naj ukrepajo. Njihova dolžnost je bila namreč opozoriti ljudi na škodljivost pretiranega kajenja, po drugi strani pa je imela država veliko prihodka s tobačnim davkom.


Pojavijo se cigarete in množično uživanje tobaka


V 17 in 18. st. pa so se kadilne navade ljudi bistveno spremenile. V Španiji in na Portugalskem so v večini kadili cigarete, v Angliji, Nemčiji in na Nizozemskem pa so kadili pipe. Šele v napoleonskih vojnah, ko je prišlo do stikov med angleškimi vojaki in španskimi običaji, se je kajenje cigaret razširilo tudi po Angliji. Kajenje cigaret se je sicer začelo in tudi najbolj razširilo v Turčiji. Casanova je že leta 1767 v svojih spominih omenjal kadilne cevke SIGARITE, Francisco Goya pa je že slikal kadilce s cigareto v ustih. Ostali Evropejci so se najbrž naučili kaditi cigarete od Turkov in Rusov leta 1854 med krimsko vojno. Od teg časa se je kajenje cigaret hitro razširilo po celem svetu. Prav cigareta, v papir zavit tobak, je z možnostjo inhaliranja tobakovega dima omogočila množično uživanje tobaka.


Tobak postane naslada in strup


V 19. in 20. st. se razvije tobačna industrija, z nastankom filmske industrije pa se okrog leta 1940 pojavijo tudi prve reklame, ki so prikazovale tobak kot vir užitkov. Šele z razvojem kemije je bilo možno natančno določiti in preučiti snovi v tobakovih listih. Tako so do prvih ugotovitev, kako strupen je v resnici tobak, prišli leta 1950, ko je ameriški kirurški oddelek izdal o tem prvo poročilo. Okrog leta 1970 je zdravniški koncilij odločil, da mora biti na vsaki škatlici cigaret opozorilo o njihovi škodljivosti za zdravje. V ljudeh pa je le ostal občutek, da kajenje tobaka zbuja posebne občutke naslade. Ob tem pa je zelo pomembno, da vse te raziskave, vse te ugotovitve o škodljivosti nikotina in tudi vsi ukrepi niso nič vplivale na porabo tobaka v 19. in 20. stoletju.


Epidemično širjenje kajenja


Epidemično širjenje kajenja se je začelo kmalu po prvih cigaretah. Kajenje cigaret je najprej osvojilo moške, čez nekaj desetletij tudi ženske. Ta časovna zakasnitev je danes pomemben razlog za manjše število za pljučnim rakom obolelih žensk. V Sloveniji je šele prva svetovna vojna pomenila začetek množičnega kajenja cigaret, saj je avstroogrska vlada redno oskrbovala vojake na frontah z zavojčki cigaret. Čez kaki dve desetletji pa se je kajenje začelo širiti tudi med Slovenkami.

Kajenje je torej močno zaznamovalo našo družbo. Trenutno ima kajenje negativen predznak, v preteklosti pa je bilo v določenih krogih celo omikana navada. Začetki kajenja segajo daleč v pradavnino, ko je bilo še povezano z verskimi obredi. Izvor cigaret je sicer zavit v skrivnost, so pa začetki uporabe le teh povezani s Španijo. Sama cigareta naj bi bila produkt siromakov v Sevilji, ki so pobirali ostanke pokajenih cigar. S kajenjem so povezani ne le umetelni predmeti kot npr. pipe, tobačnice, pepelniki, in ustniki, temveč tudi kavarniško življenje. V ljubljanski Tobačni tovarni so leta 1877 proizvedli prvo cigareto.

Še uspešnejši je bil Lucky Strike (last družbe American Tobacco). Z agresivnim oglaševanjem se je število kadilk med najstnicami v desetih letih kar potrojilo. Uvedba nove blagovne znamke Pall Mall je American Tobacco postavila na prestol med tobačnimi podjetji. Tudi ostalim ni šlo slabo. Posebej ne po začetku 2. svetovne vojne, ko so tobačni lobisti dosegli, da so postale cigarete del obvezne opreme, saj so jih uvrstili med živila, ki so jih vojaki nosili na fronto.

Vsak vojak je bil upravičen do dnevne porcije brezplačnih cigaret, ko pa se je vrnil domov, je postal njihov zvest kupec. Tobačne družbe so si iz državnega proračuna zagotovile najboljšo promocijo svojih izdelkov.
Približno istočasno se je začelo vse več ljudi zavedati vpliva kajenja na zdravje. Vodilni možje tobačnih družb so bili med prvimi. Naročili so strokovne študije, ki so dokazale, da nikotin kadilca zasvoji, in jih zaklenili v svoje arhive. Javnosti so še naprej zagotavljali, da za škodljivost kajenja ni trdnih dokazov, a hkrati tržišču ponujali nove proizvode: cigarete s filtri (med prvimi so bili filtri z azbestom!), lahke cigarete in cigarete z mentolom.
Novi tobačni izdelki so bili seveda namenjeni v prvi vrsti večanju dobičkov, saj je poraba cigaret nenehno naraščala. Vrednost blagovna znamke Marlboro, ki s Coca-Colo tekmuje za naslov najbolj znane blagovne znamke na svetu, je ocenjena na 30 milijard dolarjev. Marsikateri državni proračun lahko o takšni številki samo sanja.


Zdravje


Vsi kadilci imajo slabšo pljučno kapaciteto od nekadilcev. Celo športniki, med katerimi je več kadilcev, kot bi marsikdo pričakoval, priznajo, da jih že zmerno kajenje resno ovira. Sloviti jugoslovanski košarkar Vlade Divac se je ob zadnjem osvojenem naslovu svetovnega prvaka v košarki sredi turnirja odrekel tobaku in do konca igral kot prerojen. Seveda je zlato medaljo proslavil – s cigaro!
Kajenje ne povzroča le rakavih obolenj. Kadilce pestijo različne oblike bronhitisov, otepajo se astme, zelo boleč (in smrtonosen) je emfizem, bolezen, pri kateri pljuča zaradi propada sten pljučnih mehurčkov postopno izgubljajo sposobnost prenosa kisika v kri. Zaključna faza bolezni spominja na počasno utapljanje.


Koliko je na kocki?


– Vsako uživanje tobaka bistveno povečuje verjetnost nastanka različnih vrst raka. Kar 90 odstotkov primerov pljučnega raka je neposredna posledica s kajenja. Podobno velja za raka ustne votline, ki spremlja žvečenje tobaka.
– Čas kajenja povečuje verjetnost nastanka pljučnega raka, kar velja tudi za število cigaret. Mišljenje, da nizko število pokajenih cigaret (do 5 na dan) ne škodi zdravju, je ovrglo že več raziskav.
– Vsako izpostavljanje tobačnemu dimu škodi zdravju. Za osebo, ki živi s kadilcem, je kar trikrat bolj verjetno, da zboli za pljučnim rakom kot za osebo, ki ne vdihava tobačnega dima. Podoben vpliv ima še izposavljanje radiaktivnim delcem in azbestu.

Tudi, če kadilec ne inhalira dima (to je pogosto pri kadilcih pip in cigar), se škodljivim posledicam ne izogne. Nanj prežijo številna, tudi zelo eksotična obolenja ustnic, žrela, jezika in grla.
Kaj pa srce? Kajenje predstavlja večje tveganje za infarkt od debelosti, diabetesa, pomanjkanja gibanja, visokega pritiska in visokega holesterola. Dokazano škodljive so že zelo majhne količine. Tudi ena sama cigareta že povzroči opazno škodo.
Podobno je z nosečnicami. Kadilke imajo bistveno povečano verjetnost prezgodnjega poroda, nizke porodne teže, mrtvorojenih otrok, njihovi otroci pogosteje umrejo zaradi sindroma nenadne smrti. Tudi, če otrok nima opaznih zdravstvenih težav, lahko kasneje z večjo verjetnostjo računa na diabetes in druge bolezni.
Dolgoročno lahko kadilci računajo še na nekatere manj usodne, a nadvse neprijetne nadloge. Njihova koža se hitreje stara, na njej se prej pojavijo starostne pege, njihov voh in okušanje sta slabša, težave s potenco se začnejo prej …
Kadilec torej za svoj užitek načeloma drago plača. Moški v povprečju živijo 13, ženske kar 15 let manj od nekadilcev in nekadilk. Med vsemi trenutnimi kadilci jih lahko vsaj 500 milijonov računa, da bodo umrli zaradi bolezni, ki je neposredna posledica njihove razvade.


Ko ugasne zadnja cigareta …


– 20 minut kasneje se krvni tlak vrne na običajno raven..
– 8 ur kasneje se kri očisti ogljikovega oksida.
– 24 ur kasneje se verjetnost srčnega napada zmanjša za 90 odstotkov.
– 3 mesece kasneje se pljučna kapaciteta izboljša za tretjino.
– 9 mesecev kasneje se pljuča znebijo večine sluzi, kar bistveno zmanjša verjetnost okužb.
– 1 leto kasneje je verjetnost srčnega obolenja že za polovico manjša kot pri kadilcu.
– 5 let kasneje je verjetnost infarkta enaka kot pri nekadilcu.
– 10 let kasneje je verjetnost za razvoj pljučnega raka za polovico manjša kot pri kadilcu. Podobno
velja za rakava obolenja žrela, ledvic, slinavke in ustne votline.
– 15 let kasneje je verjetnost srčnega obolenja enaka kot pri nekadilcu.

Kaj pravijo statistike?

– Danes kadi po svetu 1,1 milijarda ljudi in če se bo trenutni trend nadaljeval, bo leta 2025 kadilo 1,6 milijarde ljudi, od katerih jih bo za posledicami kajenja umrlo 10 milijonov.
– Čeprav so videti kot bel bombaž, so cigaretni filtri narejeni iz zelo tankih vlaken plastike (celulozni acetat). Cigaretni filter razpada od 18 mesecev do 10 let.
– V eni cigareti je dovolj nikotina, da bi odrasel nekadilec umrl, če bi pojedel 4 cigarete.
– Znano je, da benzen povzroča levkemijo. V ZDA je 90 % vseh ljudi, izpostavljenih benzenu, kadilcev.
– Kljub vsem protikadilskim prizadevanjem začne dnevno kaditi v ZDA 3000 otrok, po vsem svetu pa 80 do 100 tisoč otrok.
– Polovica dolgoletnih kadilcev umre za boleznijo, povzročeno s kajenjem.
– Na svetu vsakih 8 sekund umre človek za posledicami kajenja. To pomeni letno 5 milijonov umrlih.
– V Sloveniji kadi 28 % moških in 22 % žensk.
– Pri nas je več kadilcev na vzhodu države in manj na zahodu; več jih kadi med manj izobraženimi, največ v starosti 20 do 45 let – starejši opuščajo kajenje.
– Življenjska doba kadilca je od 8 do 12 let krajša od pričakovane.
– V Sloveniji vsako leto za posledicami kajenja umre približno 3500 ljudi.

“Kadilec, ki mu uspe do 30. leta opustiti svojo razvado, lahko po statistiki doživi skoraj enako starost kot oseba, ki ni nikoli kadila.” pravi eden od izsledkov raziskave Oxfordske univerze.

Viri:
http://www.nms.si/index.php?option=com_content&view=article&id=488%3Avitrina-meseca-kajenje-omikana-razvada-trdovratna-navada-ali-blaeni-uitek&catid=50%3Avitrina-meseca&Itemid=289&lang=sl
http://www.google.si/url?sa=t&rct=j&q=&esrc=s&frm=1&source=web&cd=5&ved=0CEoQFjAE&url=http%3A%2F%2Fwww.dlib.si%2Fstream%2FURN%3ANBN%3ASI%3Adoc-EOBJJQAP%2F233e33b1-107e-4d28-83a8-c27a52822518%2FPDF&ei=Igr0UMb1Kqrx4QSngYGQBw&usg=AFQjCNHiuqr4L8ThI86aDZu–6Jf1Hmxpw
http://www.tolovaj.com/vsebina/zdravje/kajenje-je-uzitek-ki-terja-najvisji-davek
http://www.iri-lj.si/index.php/zanimivo/novice/77-z-malo-spodbude-do-ne-kajenja-med-zaposlenimi
http://med.over.net/clanek/zgodovina/
Slika: FreeDigitalPhotos.net