Tim Pregrad: »Ker nočem podpirati potrošništva, sem začel predelovati svoja stara oblačila.«



Kljub napredni tehnologiji in vedno bolj potrošni družbi, ki iz dneva v dan zajema več in več najstnikov, se še vedno najdejo optimistični mladostniki, ki še niso podlegli zapravljivi družbi. 22-letni Tim Pregrad, aktiven član kulturno-umetniškega društva Subart iz Kranja, prisega na reciklažo oblačil, preživljanje prostega časa v naravi, vožnjo s kolesom in na nevsiljiv način v krog bolj prijaznih ljudi vabi tudi druge. Z organizacijo brezplačnih delavnic in pripravo lutkovnih predstav želi najstnike aktivirati h kakovostnemu preživljanju prostega časa.


šivanje


Kulturno-umetniško društvo Subart deluje v Kranju. Kje imate prostore in kako ste do njih prišli?
KUD Subart trenutno nima uradnega prostora za svoje delovanje, koncerte organiziramo pred rock barom DownTown, nekaj umetniških delavnic smo organizirali na Kolodvorski 8 (železniška postaja) letos pa smo tudi popestrili program s športno aktivnostjo, in sicer z organiziranjem srečanja vrvohodcev (slacklinerejev) v sodelovanju s Tržiško ekipo Slackalien.

V bivših prostorih društva ste poleg ostalih dejavnosti pripravljali tudi šivalne urice. Od kod ideja?
Šivalne urice sem organiziral, ker se zavedam, da vsak potrebuje neko novo preobleko na vsake toliko časa. Ker pa nočem podpirati potrošništva za nepotrebna oblačila, sem sam začel šivati, ali bolje rečeno, predelovati svoja stara oblačila. To sem hotel pokazati tudi drugim in lahko rečem, da bomo zagotovo ponovili tak cikel šivalnih uric.

Kakšna je bila udeležba, kolikšna je bila povprečna starost obiskovalcev, so bile to samo dekleta?
Nad udeležbo sem bil zelo presenečen, ker na delavnice niso hodili le moji znanci, temveč tudi novi obrazi, kar je osnovni namen našega društva – ponuditi kreativnim ljudem prostor za druženje, ustvarjanje. Na delavnici so res bolj prevladovale ženske, vendar smo srečali tudi predstavnike moškega spola, ki so prav tako prinesli nekaj novih idej, kaj narediti s starih hlač, puloverjev…

Ste šivali s šivalnim strojem ali je šlo to bolj »peš«?
Uporabljali smo moj šivalni stoj, Bagat Ruža »nova«, lahko bi rekli, da je že veteran, ampak se da z njim narediti še marsikaj. Imeli pa smo možnost šivanja tudi na novejše stroje, ki so jih dali na posodo aktivisti Subarta.

In so bili udeleženci seznanjeni z uporabo šivalnega stroja?
Na delavnicah smo se spoznali z osnovami, nekateri pa so stvari že obvladali in so skoraj sami kreirali nova oblačila.

Od kod dobite material za šivanje?
Na delavnice je vsak prinesel nekaj starega blaga, majic, hlač, puloverjev…Skratka blaga čez glavo v parih urah. Sam pa malo povprašam pri prijateljih, če kaj mečejo proč in kar na enkrat zmanjka prostora v naši kleti. Mislim, da je blaga na svetu res že dovolj in da je skrajni čas za recikliranje na tak ali drugačen način.

Sam ustvarjaš čudovite kreacije. Kje dobiš ideje?
Če imaš odprte oči in glavo, boš ideje našel vsepovsod okoli sebe. Na začetku sem uporabljal motive »street artistov« in motivov, ki jih nikoli ne bo mogoče zaslediti v veleblagovnicah in v prosti prodaji, vsaj še nekaj časa ne. Nato pa sem začel uporabljati svoje ideje, kasneje sem zelo veliko uporabljal sitotisk tehniko, vendar se zadnje čase vračam na šivanje.


majica


Si si kdaj sešil tudi kakšne hlače?
Hlače sem prvič poskušal zašiti že na začetku, vendar je bil to popoln polom. Nisem se še spoznal s kroji in vse je bilo obrnjeno na glavo, nobene oblike. Zadnje čase pa šivam tudi kratke hlače ali pa se polotim kakšnih »aladink« iz starih rjuh. Moja velika želja je šivanje kopalk.

Zakaj si se odločil za reciklažo? Si sploh kdaj še kupiš kakšno majico?
Mislim, da z današnjo politiko/ekonomijo svet ne bo več dolgo zdržal. Med hoteti in potrebovati je velik prepad. Vse več stvari hočemo, ne pa tudi potrebujemo. Če že pogledamo v našo omaro, imamo dovolj oblek za celo življenje, zakaj torej zapravljanje za nove? Tudi svetovni transport je ena izmed največjih potrat energije, goriva, kar je tudi velik ekološki problem. Majice zelo rad menjam, če je mogoče. Kupujem samo majice, ki so avtorske.

Z dekletom izdelujeta tudi lutke. So namenjene otrokom ali odraslim?
S punco se ukvarjava tudi z izdelavo lutk, ker smo pred enim letom začeli z lutkarskimi nastopi pod imenom Glumi theater, ki deluje v KUD Theatrum Mundi. Za enkrat imamo predstavo za otroke, v planu pa so tudi performansi za odrasle.


lutke2


So prav tako produkt reciklaže?
Lutke so narejene iz blaga, ki ga prav tako uporabljava za oblačila. Mislim, da če vsaj malo pogledaš po podstrešju ali okoli povprašaš za »staro« blago, se ti bo zagotovo nasmehnilo nekaj sreče.

Imata morda tudi nastope?
Zaenkrat samo eno igrico. Trenutno nas čaka nastop na državnem srečanju lutkovnih skupin. Zagotovo bomo nadaljevali z nastopanjem z novimi igrami.

Opazila sem, da v toplejših mesecih tudi hodiš bos. Kako to?
Hoja z bosimi nogami vpliva na kreativnost. (smeh)

Se kaj voziš z avtom ali si bolj eko narave?
Avta nimam, veliko sem na kolesu. Če se že kam odpravljamo z avtom, gledamo na to, da to niso izleti v hribe, ali kakšni bližnji kraji, ki so dosegljivi z javnim prevozom. Trenutno planiramo oditi peš iz Kranja do Portoroža. Mislim, da bi morali vsi razmisliti o zmanjševanju naših vsakodnevnih razvad, ki bodo pokopale naš planet.

Sklepam, da imaš prostega časa bolj malo, glede na vse aktivnosti, ki jih pripravljaš v sklopu Subarta…A kljub temu – kje najraje preživljaš preostanek prostega časa?
Svoj prosti čas posvečam športu, zadnje čase se veliko slacka (hoja po gurtni), kjerkoli na morju se najbolj odmaknem od včasih prenapolnjenega urnika. Začel sem z žongliranjem, ki zagotovo zamoti in sprosti. Ne smem pa pozabiti na mojo dnevno sobo- Kosorep, naravno kopališče v bližini, ki ga redno pospravljamo in se borimo za čistejšo okolico reke Kokre.

Si morda sodeloval v vseslovenski akciji Očistimo Slovenijo?
Mislim, da bi morali Slovenijo najprej očistiti v naših glavah. Še kar je preveč privatnikov, ki jim je lažje gradbeni material voziti v gozdove, kot pa plačevati davek komunale. Še vedno zasledim ostanke ali kar cele avtomobile v gozdovih, rekah. Sicer smo pa vedno bolj osveščeni in mislim, da je organizacija take akcije enkrat na leto krvavo potrebna. Rad se udeležujem čistilnih akcij, letos nam sicer ni uspelo organizirat eko raftinga, ampak ga bomo naredili v bližnji prihodnosti.


Žana Leskovar, maj 2012


119. pogovor