Suženjstvo: včasih in danes



Čeprav morda ne povezujete nastanka civilizacije s suženjstvom, so bile vendar vse zgodnje civilizacije zgrajene na hrbtih neštetih sužnjev. Slika izmučenega delavca, ki ob pomanjkanju osnovnih dobrin opravlja težke in nehumane naloge, je sicer stvar zgodovine, a kljub današnjemu praznovanju svetovnega dne spomina na suženjstvo in njegovo odpravo, se z žalostjo spomnimo zgodb ljudi, ki so bili zavedeni in v upanje na boljše življenje potisnjeni v sodobno suženjstvo. Pri vseh zakonih in pravicah, ki jih imamo v sodobni družbi, so v praksi še danes mnogi prodani, kupljeni in izkoriščani v vse večjih razsežnostih tako na tej kot na oni strani Atlantika. Sodeč po ocenah, je poleg trgovanja z orožjem in preprodaje drog, trgovanje z ljudmi tretji najdonosnejši posel, vreden več kot 30 milijard ameriških dolarjev. Točne številke, koliko ljudi je v ujetništvu, ne obstajajo, so le približki. Zgodbe ljudi, ki so pripravljeni prodati svoje otroke zaradi obljub in vere v boljše življenje otroka, ki bo dobil izobrazbo, niso nenavadne niti nevsakdanje. Po podatkih Mednarodne organizacije dela (ILO) in drugih podobnih organizacij naj bi danes po svetu v različnih oblikah sodobnega suženjstva živelo okoli 27 milijonov ljudi, kar je več kot v kateremkoli drugem zgodovinskem obdobju preteklosti.

Začetki suženjstva
V Centralni in Južni Afriki so španski osvajalci, po zgledu Inkov in Aztekov, zasužnjili milijone prvotnih prebivalcev Amerike, ki so nato delali na njihovih poljih ali služili v hiši. Pravi posel pa je zasužnjevanje postalo šele v po Kolumbovem »odkritju« Amerike leta 1492. Črnce so v Ameriko vozili z zahodnih afriških obal. Bili so pridni delavci, navajeni vročine in ni jih bilo težko nadzorovati. Tako so naseljenci, ki so upravljali obsežne plantaže, zlahka obogateli. O prvih pošiljkah afriških sužnjev poročajo leta 1518. Zgodovinarji ocenjujejo, da so od tega leta pa vse do leta 1865, ko je bilo suženjstvo ukinjeno, prek Atlantika spravili več kot petnajst milijonov mož, žena in otrok.


suženj2


Razlike med afriškim in evropskim suženjstvom
Pomembno je poudariti, da se je afriško suženjstvo precej razlikovalo od evropskega. Povsod je bilo suženjstvo v srednjem veku znak, da je dežela dosegla določeno stopnjo socialno-ekonomskega razvoja. Malijski cesar je imel tudi bele sužnje. V Afriki so razlikovali sužnje za domače delo in sužnje za bojevanje. Vojaki so se po določenem času pridružili sužnjem po domovih. Tam, kjer so bili kraji ekonomsko najbolj razviti, na primer okoli Dženeja in Tomboktuja, se je tudi suženjstvo zelo razširilo. En sam knez ali bogat trgovec je imel hkrati od sto do dvesto sužnjev. Ponekod so sužnji živeli skupaj s svojo družino. Bili so bolj služabniki, ki so bili priklenjeni na posestvo. Vendar so bile to le izjeme, ki jih srečamo samo na nekaterih krajih ob določenem času.

Ukinitev suženjstva
Suženjstvo je prva prepovedala Velika Britanija. Sčasoma so se sužnji začeli upirati, človekove pravice so počasi, a vztrajno začele prodirati v vse sfere človeškega življenja in ena za drugo so suženjstvo prepovedale, obsodile in ukinile vse svetovne države. Leta 1807 je to storila Velika Britanija, ko je trgovina s sužnji postala nezakonita, dodatni zakon iz leta 1811 pa je za kršilce zakona predpisal visoke kazni. Na severu ZDA so trgovino s sužnji prepovedali leta 1808, zgledu Velike Britanije pa so sledile še Nizozemska, ki je suženjstvo prepovedala leta 1814, ter Španija in Portugalska. Leta 1865, po zmagi Severa nad Jugom v ameriški državljanski vojni, je bilo suženjstvo ukinjeno tudi na plantažah Kube in Brazilije, ki je bila zadnja država, ki je leta 1880 dokončno ukinila suženjstvo.

»Ciao« kot pozdrav sužnjev
Najbolj razširjen pozdrav na svetu »ciao«, ki izvira iz Benetk, pa svoj izvor skriva ravno v današnji tematiki. Vsi smo seznanjeni, da izvira iz italijanskega jezika, vendar redko kdo ve, da je doma prav iz omenjenega mesta. Edinstven pozdrav na svetu pomeni tako dobrodošlico kot tudi slovo. Beseda izvira iz fraze “s-ciao” ali “s-ciao su”, kar dobesedno pomeni “jaz sem tvoj suženj”. V slovenščino bi ga najlažje prevedli kot “Servus”. Sicer se ta fraza ni dobesedno uporabljala, je pa pomenila: računaj name, če me boš kdaj potreboval. Italjani so besedo s-ciao prevedli v italijanščino v besedo “schiavo”.


Povzeto po: http://www.zpm-mb.si/attachments/sl/271/Suzenjstvo_rodi_jazz.pdf