Slovenski med je 19-ti zaščiteni slovenski proizvod EU


Evropska komisija je v petek, 22. 11. 2013 v Uradnem listu EU objavila registracijo Slovenskega medu, ki je že 19-ti slovenski proizvod, ki je registriran pri Evropski komisiji.

Slovenski med se pridobiva na območju Republike Slovenije. Pod imenom Slovenski med se lahko prodaja akacijev med, lipov med, kostanjev med, hojev med, smrekov med, cvetlični med ali nektarni med in gozdni med ali manin med. Za Slovenski med so značilne visoke kakovostne zahteve, saj vsebuje manj kot 18,6 % vode ter vsebnost HMF manjšo kot 15 mg/kg.


Slovenija je dežela z bogato tradicijo gojenja čebel in pridobivanja visoko kakovostnega medu. Uspešno čebelarjenje v Sloveniji je že od nekdaj temeljilo na dobrem poznavanju čebel in domiselni tehniki čebelarjenja. Dolgoletne izkušnje pri gojenju čebel in pridobivanju medu so znanja, ki se prenašajo iz roda v rod. Podnebnim in pašnim razmeram, značilnim za Slovenijo, se je skozi tisočletja še posebej prilagodila kranjska čebela ( Apis mellifera carnica), kot jo je leta 1879 poimenoval August Pollmann. Slovenija je izvorno območje kranjske čebele, zato je ena izmed posebnosti Slovenskega medu tudi, da je pridelan na območju, kjer se čebelari izključno s kranjsko čebelo. Med, pridelan v Sloveniji, je že od nekdaj visoko cenjen med potrošniki, saj jim zagotavlja visoko kakovostno živilo, znanega porekla. Prav zaradi želje ponuditi potrošniku visoko kakovostni med, so slovenski čebelarji že leta 1999 uvedli kontrolirano pridelavo medu. Ta zahteva od čebelarja veliko znanja, saj je čebelar pri zagotavljanju visoko kakovostnega medu zelo pomemben člen v samem postopku pridelave medu, z neustreznim delom palahko kakovost medu poslabša.


Pri Komisiji je registriranih še 18 slovenskih proizvodov: Ekstra deviško oljčno olje Slovenske Istre, Nanoški sir, Kočevski gozdni med, Tolminc, Bovški sir, Kraški med, Mohand (vsi z zaščiteno označbo porekla – ZOP); Prleška tünka, Zgornjesavinjski želodec, Šebreljski želodec, Ptujski lük, Kraški pršut, Kraški zašink, Štajersko prekmursko bučno olje, Kraška panceta (vsi z zaščiteno geografsko označbo – ZGO); Belokranjska pogača, Idrijski žlikrofi, Prekmurska gibanica (vsi z zajamčeno tradicionalno posebnostjo – ZTP).


Vir:CNS