Slovenci gojimo čebelarsko tradicijo

cebelaČebelarstvo je kmetijska dejavnost, ki ima na ozemlju naše države že dolgotrajno tradicijo. Zasluge za to imajo številni znani čebelarji – učitelji, duhovniki, mentorji, ki so svoje znanje s tega področja prenašali tako na druge kot tudi iz roda v rod oz. na mlajše generacije. Tako smo Slovenci v 18. stol. dobili prvo čebelarsko knjigo Popolni nauk o čebelarstvu, ki jo je v nemščini napisal slovenski čebelar in učitelj čebelarstva na čebelarski šoli na Dunaju Anton Janša, v slovenščino pa jo je prevedel župnik Janez Goličnik. In ker je 20. maj rojstni dan Antona Janše, bo Republika Slovenija Organizaciji združenih narodov predlagala, naj ta dan razglasi za svetovni dan čebel.

Kot rečeno, so znanje čebelarjenja v preteklosti – tako pa je še dandanes –posameznikom ali skupinam posredovali tudi mentorji. V Sloveniji je čebelarstvo zelo dobro organizirano, saj gradi svoje temelje že pri najmlajših. Trdimo lahko, da smo v primerjavi z drugimi čebelarstvi po svetu edinstveni. Že desetletja je pri nas znano mentorsko delo v čebelarskih krožkih. Sprva so bili krožki, ki so delovali na osnovnih šolah po Sloveniji, v domeni društva ali kar posameznega čebelarja. Šlo je za številne čebelarske zanesenjake, ki so s svojo iznajdljivostjo prenašali znanje o čebelarstvu na mlade. Pozneje je Čebelarska zveza Slovenije krožke povezovala na letnih srečanjih mentorjev in državnih tekmovanjih mladih čebelarjev. Zadnje desetletje pa se je na tem področju zgodil velik premik. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je delo čebelarskih krožkov uvrstilo v program Javne svetovalne službe v čebelarstvu. V tem obdobju sta nastala 40-urna učna načrta za čebelarstvo za nižjo in višjo stopnjo, po katerih od tedaj poučujejo mentorji. V okviru programa skušamo krožkom zagotoviti nekatere pripomočke za njihovo delovanje, med drugimi tudi učbenike z delovnimi zvezki.

Vsako leto se povečuje tako število čebelarskih krožkov kot tudi število učencev in dijakov, ki so vključeni vanje. Na osnovnih in srednjih šolah zdaj deluje skupaj 163 krožkov, vanje pa je vključenih več kot 2300 otrok in mladostnikov. Če to število primerjamo s številom izpred osmih let, se je število čebelarskih krožkov v tem obdobju povečalo za 114 odstotkov, število krožkarjev pa za 170 odstotkov. Lahko smo ponosni, da so brezplačni čebelarski krožki, za katerih delo po večini skrbijo člani čebelarskih društev, edinstven primer tudi v sistemu osnovnošolskega izobraževanja.
Kje bi se lahko otroci bolj poglobljeno naučili osnov čebelarjenja, če ne pri izkušenih čebelarjih praktikih? Kot je zapisano v navodilih za uporabo učnega načrta za čebelarske krožke, mentorji opravljajo pomembno delo – otrokom in mladostnikom pomagajo razviti čebelarsko znanje, spretnosti in vrednote. Vključitev v čebelarski krožek jim prinaša veliko pozitivnega. Omogoča jim stik z naravo, ustvarjalnost, razvijanje ročnih spretnosti, upoštevanje pravil vedenja pri čebelnjaku itd. V nekaterih primerih v krožkih dobro sodelujeta in dopolnjujeta svoje delo tudi učitelj in mentor praktik ter tako še bolj celostno predstavita čebelarstvo. Ne nazadnje imajo zasluge za to tudi šole, ki omogočajo delovanje čebelarskih krožkov, s čimer razširijo tudi nabor svojih obšolskih dejavnosti.

Vemo, da vsi učenci in dijaki, ki so bili ali so vključeni v čebelarske krožke, ne bodo postali čebelarji. Vendar to ni pomembno. Pomembno je predvsem to, da mladim že zelo zgodaj posredujemo jasno sporočilo o pomembni vlogi čebel in čebelarstva v naravi. Otroci in mladostniki v čebelarskih krožkih spoznavajo načine dejavnega varovanja in ohranjanja naravnega okolja ter medsebojno povezanost okolja in človekovih dejavnosti. Z delom v čebelarskih krožkih skušamo tako oblikovati njihov pozitiven odnos do kulture čebelarstva, tradicije in ohranjanja okolja. Naša prizadevanja so že obrodila sadove. Na vsakoletnih državnih tekmovanjih mladih čebelarjev, vključenih v čebelarske krožke (letošnje, ki bo potekalo 7. maja 2016 v Markovcih pri Ptuju je že 39.), je kljub vse bolj zahtevnim temam podeljenih vedno več zlatih priznanj. Torej, mladi vedo vedno več. Skupine najboljših uspešno zastopajo Slovenijo na mednarodnem tekmovanju mladih čebelarjev. Nekateri nekdanji krožkarji so postali tudi uspešni čebelarji, ki si zdaj s čebelarstvom služijo svoj kruh.

Čebelarji vseskozi vlagamo veliko truda v ozaveščanje otrok in širše javnosti o pomenu čebel in čebelarstva. Naše dejavnosti podpirajo tudi številne druge organizacije, šole, občine in posamezniki. Vse to kaže, da se čedalje bolj znova vračamo k naravi in da z našim skupnim delom prispevamo k ohranjanju kolikor mogoče zdravega okolja.