S plastenko na pravi poti



Čeprav smo Slovenci v zadnjih letih kar napredovali, tako v ločevanju odpadkov kot predelavi le teh, smo še vedno daleč od optimalnega stanja, ko bi lahko rekli, da ločujemo učinkovito. Primer ali bolje odpadek, ki nam pokaže realno stanje in obenem da vedeti, da bi lahko bilo še veliko bolje, so plastenke. Zgovoren je namreč podatek, da vsak prebivalec Slovenije od stotih plastenk, ki jih uporabi, le trideset odvrže pravilno, torej tako, da se te lahko reciklirajo in ponovno uporabijo.

O plastenkah, njihovih vsebinah ter njihovi uporabi in ponovni rabi so se ob koncu tedna imeli priložnost pogovoriti dijaki ljubljanske Srednje šole za oblikovanje in fotografijo ter učenci Osnovne šole Tončke Čeč iz Trbovelj in sicer v okviru projekta Plastenkina zgodba, s katerim društvo Planet Zemlja potuje po šolah, vrtcih in drugih javnih zavodih ter s pomočjo strokovnjakov iz Skupine Laško javnost osvešča o prednostih pravilnega ločevanja odpadkov.


sš_oblik in foto_LJ


Dijake omenjene srednje šole je najbolj zanimalo kaj vse je možno narediti oziroma reciklirati iz pravilno odvrženih plastenk, kar je najbrž posledica dejstva, da obiskujejo smer oblikovanje uporabnih predmetov, medtem ko so trboveljski osnovnošolci največ zanimanja pokazali za postopek izdelave plastenk in za recikliran material – granulat, ki ga pri tem uporabljajo.

Ena izmed strokovnjakinj, ki z društvom Planet Zemlja sodeluje pri tem projektu, je tudi Ajda Jurkas, vodja blagovne znamke Zala v Pivovarni Union, ki je z nami delila tudi nekaj misli o tej zanimivi temi:
Kakšne so vaše izkušnje s tem projektom oz. se vam zdi, da slušatelji, predvsem otroci, vedo dovolj o ločevanju in recikliranju?

Jaz osebno sem letos prvič vključena v takšen projekt in imam zelo pozitivne izkušnje. Slušatelji določene informacije imajo, nimajo pa vpogleda v dejansko stanje o tem, kako nekakovostno še vedno ločujemo odpadke. Veliki večini je bila predvsem zanimiva plastenkina pot, ker niti ne vedo, kako nastane vsaka plastenka.

Vlagate tudi v lasten projekt s katerimi nagovarjate k pravilnemu ločevanju, Plastenka za plastenko. Verjetno pa to ni edini način za zmanjševanje vpliva na okolje v vašem podjetju?
Plastenke, ki vsebujejo recikliran PET material imajo namreč drugačne fizikalne lastnosti kot plastenke iz novega PET materiala, zato smo v proizvodnji znižali temperaturo pri napihovanju plastenk, ki nam omogoča dodatni prihranek pri porabi energije, kar tudi vpliva na nižji CO2 odtis. Veliko t.i. ”ekoloških” procesov se pri nas v Pivovarni Union izvaja že tudi med samo proizvodnjo; ponovno uporabimo odpadno vodo, imamo svojo deponijo, kjer zbiramo odpadno, poškodovano plastično embalažo in steklo, ki jo vključimo potem naprej v reciklažni krog, v pisarnah, čajnih kuhinjah ločujemo odpadke ipd.

Lansko leto ste v pivovarni začeli uporabljati plastenke iz 20 odstotkov recikliranega PET, s čimer ste še dodatno zmanjšali vpliv na okolje. Koliko odstotkov reciklirane plastike lahko vsebuje plastenka in od česa je ta odstotek odvisen?
Naša plastenka vsebuje 20 odstotkov recikliranega PET, toliko ga zaenkrat lahko redno nabavljamo. Ko bomo bolj kakovostno ločevali plastenke, bo tudi reciklata več na voljo. V Pivovarni Union bomo gramaturo plastenk v prihodnosti še poskušali dodatno znižati in povišati delež recikliranega PET, vendar le do te mere, da bomo lahko še naprej zagotavljali vrhunsko kakovost pijač.


os_trbovlje


Množična uporaba plastenk je tudi posledica povpraševanja s strani potrošnikov, ki zahtevajo predvsem praktično embalažo. Kaj lahko potrošniki naredimo za to, da bi čim več plastenk bilo recikliranih?
Enostavno, vsaka prazna plastenka naj se odvrže v zabojnik za opadno embalažo. Ker vsaka pravilno odložena plastenka lahko postane nova.