Richard Wagner



Richard Wagner velja za eno najbolj znanih in obenem najbolj kontroverznih imen iz sveta glasbe. Njegov težaven značaj, glasbena usmerjenost in politično prepričanje so bolj kot pri katerem koli drugem skladatelju izzvali številne razprave, študije ter razlage njegovih glasbenih del. Glavne Wagnerjeve lastnosti so bile namreč egoizem, prevzetnost, ki se je je navzel zaradi uspeha in spoštovanja s strani občinstva, in nebrzdana strast na številnih področjih vsakdanjega življenja: pri posvečanju glasbi, literaturi in ljubezni.
Po drugi strani je skladatelj izkazoval veliko ljubezni do svoje družine in spoštoval prijatelje. Wagner je bil zapletena osebnost, tako polna protislovij, da mu večine njegovih pomanjkljivosti ne moremo zlahka odpustiti, ne glede na to, kako zelo občudujemo njegova glasbena dela. Kljub navedenim zadržkom lahko rečemo, da je Wagnerjeva glasbena zapuščina veličastna in ga lahko mirno štejemo med redke ljudi, ki si zaslužijo naziv »genij«.

Ljubezen do književnosti
Njegova šibka točka je bila književnost. Wagner se je imel za odličnega pesnika in dobrega misleca, zaradi česar je tratil čas s čisto povprečnimi filozofskimi razpravami ter pisanjem dolgih opernih libretov, ki so ga silila k ustvarjanju obsežnih glasbenih del. Slednja sicer rešujejo skladateljeve simfonične zamisli, a z glasovnega stališča gre za skladbe, ki jih poslušalec težko spremlja. Zdi se, kot da Wagner ne more brzdati svojega zagona, ko spregovorijo liki iz njegovih oper.
O tem pričajo Wotanov bohoten slog izražanja, neskončno dolgo Tristanovo umiranje, Tannhauserjeva dolgovezna razmišljanja o dobrem in slabem ter patriotski slavospev Hansu Sachsu ob zaključku opere Mojstri pevci. Omenjeni deli skladb so za poslušalce znosni zgolj zaradi dobre simfonične zasnove in bogate orkestralne spremljave. Kljub temu so ljubitelji glasbe nad Wagnerjevimi deli večinoma navdušeni. V osrčju te wagnerjanske zmešnjave, ki razkriva skladateljevo kontroverzno plat osebnosti, je namreč čutiti sledi človekoljubja.
Za Wagnerja je ljubezen strast, ki se ji ni mogoče upreti, medtem ko se tudi zlo v njegovih delih udejanja z osupljivo močjo. Združitev telesnega in moralnega poguma njegovih likov na koncu ustvari Siegfrida, fantastično nebeško bitje, s kakršnim se hoče poistovetiti tudi sam avtor in čigav prve zametke prepoznamo že v Woltanu. Poslušalci ob tem pozabijo na skladateljeve pomanjkljivosti in spoznajo veličino umetnika, čeprav ta izvira iz neuresničenih sanj povsem običajnega človeka. Za Wagnerjevo glasbo je morda res najbolje, da jo le poslušamo in ne beremo dolgih besedil iz njegovih oper. Le tako bomo lahko dobre lastnosti oseb, ki jih je oživil v svojih delih, videli tudi v avtorjevi osebnosti in jih nemara našli tudi v nas samih.


wagner-hisa
Wagnerjeva rojstna hiša, Leipzig


Wagner in Hitler
Hitlerjeva obsedenost z Wagnerjem se je začela pri njegovih 12 letih. Skladatelj je namreč zelo vplival na nemškega diktatorja. Hitler je napisal v svoji knjigi »Moj boj«: ”Pri svojih dvanajstih letih sem vide prvo opero v svojem življenju, Lohengrin. V hipu sem bil zasvojen. Moje mladostno navdušenje mojstra ni poznalo meja.”
S 16 leti je Hitler pustil šolo in preživel tri leta brez dela, vso žepnino, ki jo je pridobil, je zapravil za opere. Wagnerjevi goreči nacionalistični spisi so imeli velik vpliv na Hitlerja. Hitlerjeva teorija o rasni čistosti je delno sestavljen iz Wagnerjevih zapisov.
13. januarja 1933 je novoizvoljena nacional-socialistična partija praznovala 50. letnico smrti Richarda Wagnerja z veličastno spominsko slovesnostjo v Leipzigu, skladateljevem rojstnem mestu. Hitler je na praznovanje povabil vdovo Siegfried Wagner in njegovega sina Wielanda kot častna gosta.
Vsako poletje med letoma 1933-1939 se je Hitler udeležil festivala Bayeruth, posest Wagner pa je dal preurediti v svoj drugi dom.
Opera Parsifal je poleg opere Rienzi tudi ena izmed oper, ki naj bi vplivala na Hitlerja in njegovo nacistično ideologijo. To nam kaže tudi slika, na kateri je Hitler uprizorjen z golobom nad glavo (podobno kot Parsifal). Hitler je svoje govorniške odre pogosto zasnoval na podlagi ozadij v Wagnerjevih operah.

Wagner v Sloveniji
Wagner je kot skladatelj v glasbi nakazal novo pot in je bil v marsičem močno pred časom. Kot vsak revolucionar, ki je hotel reformirati svet, je sprva naletel na oster odpor predvsem pri pristaših stare opere. Slovensko občinstvo ga je spoznalo¬ zgodaj, a dolgo le v koncertnih izvedbah. V takrat osrednjem slovenskem opernem gledališču, ki se je imenovalo Deželno, Wagnerja niso uprizarjali (finančne težave, pomanjkljiva infrastruktura, slabe tehnične možnosti), Filharmonična družba kot predhodnica današnje Slovenske filharmonije pa se je posvečala predvsem koncertni produkciji.
Za prodor so bili zaslužni predvsem izobraženi možje na vodstvenih položajih v glasbenih hišah. Med prvimi je bil ravnatelj Filharmonične družbe Anton Nedvěd, ki je z Wagnerjem prišel v stik kot praktik. Pred Ljubljano je nastopal v praški in brnski operi in po njegovi zaslugi je bil 15. marca 1858 kot prvo Wagnerjevo delo na Slovenskem izveden zbor mornarjev iz tretjega dejanja opere Večni mornar. V naslednjih letih je bila na programu vrsta simfoničnih in komornih koncertov z Wagnerjevo glasbo. Prvo v celoti izvedeno delo je bil Tannhäuser, 6. marca 1874 v Deželnem gledališču v Ljubljani. Slab mesec po skladateljevi smrti, 5. marca 1883, so v Filharmonični družbi izvedli uverturo k operi Tannhäuser, peto obletnico smrti pa zaznamovali s posebnim ¬večerom.

Nekaj zanimivih dejstev o Wagnerju:
- Wagner je umrl trinajstega februarja 1883 za srčnim napadom.
- Njegova druga žena Cosima je sedela ob truplu več kot 24 ur po njegovi smrti, zavračala je vso hrano in predahe
- Wagner je prevajal besedila iz grškega jezika že pri njegovih rosnih 13 letih
- Bil je poročen dvakrat, v drugo se je poročil, da bi z doto poplačal dolgove
- Romantično opero Leteči holandec so po letu 1984 zopet predstavili slovenskim ljubiteljem opere. Premiera je bila 18. Januarja v Galussovi dvorani Cankarjevega doma.
- Wagner je 3.949. najbolj pogost priimek v Sloveniji. Po podatkih Statističnega urada RS je priimek na dan 31. decembra 2009 uporabljalo 111 oseb.


Viri:

http://sl.wikipedia.org/wiki/Richard_Wagner

http://www.telegraph.co.uk/culture/music/classicalmusic/8659814/Hitler-and-Wagner.html

http://www.facts-about.org.uk/composers/facts-about-wagner.htm

http://www.delo.si/kultura/glasba/wagner-in-slovenci-prijateljstvo-ki-se-je-koncalo-pred-sto-leti.html



Foto: http://en.wikipedia.org/wiki/Richard_Wagner