Pustni karnevali

KARNEVAL RIO DE JANEIRO
V Riu de Janeiru je vsako leto eden najbolj znanih in pričakovanih pustnih karnevalov na svetu, ki bo tudi letošnje leto v znamenju plesnih tekmovanj in zapeljivih deklet.
Med največjim karnevalom na svetu je ob plesu sambe in divjih ritmih dovoljeno vse in še več. Znan je po brezmejnem uživanju, tako rekoč golih dekletih (in fantih) ter zabavi brez meja. Karnevala naj bi se vsako leto udeležilo okoli 700.000 obiskovalcev z vsega sveta, po ocenah turističnih agencij naj bi turisti v času karnevala zapravili okoli 560 milijonov ameriških dolarjev.
Samba, samba, samba
Najbolj znani del karnevala je tekmovanje plesnih šol sambe, na katerem se plesne šole potegujejo za prestižni naslov najboljše šole tega najbolj priljubljenega brazilskega plesa. Na tekmovanje se je v lanskem letu prijavilo 424 različnih skupin.

rio1

BENEŠKI KARNEVAL
Beneške maske imajo zanimivo zgodovino, saj jih Benečani v preteklosti niso nosili le za pusta. V vsakdanjem življenju so jim omogočale anonimnost in početje mnogih nečednosti.
Razuzdani Benečani
Beneški karneval slovi po značilnih elegantnih maskah, pri katerih se že na prvi pogled opazi, da so izjemno drage. Njihov prestiž in dragocenost ohranja kontinuiteto že krepkih osem stoletij.
Najstarejši ohranjen dokument, ki govori o beneških maskah, sega v leto 1268 in zamaskiranim ljudem prepoveduje igranje igre z ‘jajci’. Od štirinajstega stoletja dalje so prihajali v veljavo novi zakoni, ki so nameravali zajeziti neusmiljeno moralno propadanje Benečanov tedanjega časa. Ta stroga zakonodaja se je začela leta 1339, ko so ljudem prepovedali, da bi ponoči z maskami hodili po mestu. Branje zakonikov nam približa tedanje Benečane in njihovo razuzdanost – sredi 15. stoletja so morali uzakoniti celo ukaz, ki je moškim, preoblečenim v ženske, prepovedoval vstop v samostane in jim tako preprečiti, da bi storili ‘multas inhonestates’. Očitno nošnja mask ni bila rezervirana navada le za pustni torek; ljudje so si z njimi pogosto prikrili identiteto in pod krinko počeli razne neuglednosti. V tem so oblasti videle resno grožnjo Republiki, zato se je med zakonskimi predpisi leta 1608 znašel tudi ta, ki je dovoljeval nositi maske izključno med karnevalom in uradnih sprejemih.

ben2

Ohranjen spomin na beneško dekadenco
Danes med najbolj ekstravagantne in prestižne zabave beneškega pustnega karnevala sodi Dožev ples, ki ga že od konca sedemdesetih let prireja modna oblikovalka Antonia Sautter. Z njim udeležencem pričara razkošje beneške dekadence iz časov, ko je bila Republika še bogata in je elita za zabavo in hazard zapravila cela premoženja. Sautterjeva svoje goste vrne tri stoletja v preteklost, a le z bleščeče plati. Že leta kreira razkošne zgodovinske kostume; posveti se vsem drobnim detajlom, od širokih krinolin, ozkih životcev, do kipečih pričesk, čevljev, čipk, volančkov, klobukov iz perja in drugim ustreznim dodatkom, ki sodijo v osemnajsto stoletje. Vstopnica za Dožev ples v maskah stane kar 800 evrov, vendar gostovo denarnico še bolj osuši izdelava ali izposoja zgodovinskega kostuma, ki se meri v tisočih in deset tisočih evrih.
REŠKI KARNEVAL
Začetki reškega karnevala segajo v srednji vek, pustni sprevod, ki obarva staro mestno jedro, pa združuje folkloro različnih dežel, katerih del je bila Reka v zgodovini. Reško pustovanje je zelo pomembno zaradi prisotnosti stare slovanske folklore in mitologije, glasni zvončarji, ki so del karnevalske druščine, pa spomnijo na naše kurente. Število sodelujočih na karnevalih je z leti naraščalo in že leta 1994 ga je spremljalo okrog sto tisoč ljudi. Uvrstil se je med petsto največjih karnevalov v Evropi. Postal je osrednji turistični dogodek mesta in njegove okolice, saj se prireditve začenjajo že teden pred njim, vključno z izbiro karnevalske kraljice. Reka, katere zavetnik je sv. Vid, ima okrog 145 tisoč prebivalcev in je središče primorsko-goranske županije.
PTUJSKI KARNEVAL

kurenti

Najstarejše slovensko mesto Ptuj velja za središče številnih festivalov. Prvi in osrednji festival je kurentovanje, največja organizirana pustno-karnevalska prireditev v Sloveniji in osrednji Evropi. Na karnevalu se predstavijo maske iz Slovenije, Nizozemske, Srbije, Nemčije, Belgije, Avstrije, Bolgarije, Črne gore, Makedonije in Hrvaške. Najštevilčnejša maska je navadno Korant (leta 2010 jih je bilo po podatkih organizatorjev prijavljenih kar 660). Med standardnimi etnografskimi maskami obiskovalci lahko občudujejo tudi karnevalske maske, med njimi npr. pajke, slone, metulje, dornavske cigane, angele, pave, kmete iz Kicarja in mnoge druge. Na povorki vsako leto nastopi prek 70 pustnih skupin. Tudi število gledalcev pustno-karnevalske povorke je bilo pred dvemi leti rekordno, saj naj bi si prireditev ogledalo preko 60.000 obiskovalcev.
Ptujsko kurentovanje je vse bolj prepoznavno tudi v tujini, njen osnovni namen pa je ohranjanje in razvoj kulturne dediščine in etnografskega izročila celotnega ptujskega območja in Slovenije

Vir: http://zadovoljna.si/clanek/trend_report/beneske-maske.html
http://www.zurnal24.si/v-benetke-ze-to-soboto-clanek-113322
http://etocka.si/ptuj/ptujski-pustni-karneval-navdusil-in-podrl-vse-rekorde/
http://www.rtvslo.si/zabava/zanimivosti/foto-pustni-karneval-v-riu-de-janeiru-letos-manj-razuzdan/223427