Preprečevanje pranja denarja

Danes je začela veljati t. i. peta direktiva o preprečevanju pranja denarja. Nova pravila, ki jih je Evropska komisija predlagala julija 2016, prinašajo več preglednosti glede dejanskega lastništva podjetij in obravnavajo tveganja, povezana s financiranjem teroristov. Strožje zahteve glede preglednosti med drugim zadevajo poln javni dostop do registrov dejanskih lastnikov podjetij, večjo preglednost registrov dejanskih lastnikov trustov in povezanost obeh registrov. Med pomembnimi izboljšavami so tudi omejitev uporabe anonimnih plačil s predplačniškimi karticami, vključno z menjalnimi platformami za virtualne valute v okviru pravil o preprečevanju pranja denarja, več zahtev glede preverjanja strank, zahteve po strožjem preverjanju tretjih držav z visokim tveganjem ter več pooblastil za nacionalne finančnoobveščevalne enote in tesnejše sodelovanje med njimi. Nova pravila prav tako krepijo sodelovanje in izmenjavo informacij med nadzorniki za področje preprečevanja pranja denarja in bonitetnimi nadzorniki, vključno z Evropsko centralno banko.

Junckerjeva Komisija je boj proti pranju denarja in financiranju terorizmu uvrstila med svoje prednostne naloge. Nova direktiva je prva pobuda v okviru akcijskega načrta za okrepitev boja proti financiranju terorizma, predlaganega po terorističnih napadih, ter del obsežnejših prizadevanj za izboljšanje davčne preglednosti in preprečevanje davčnih zlorab po razkritju panamskih dokumentov. Države članice EU bodo morale novo direktivo prenesti v svoj pravni red do 10. januarja 2020.

Poleg tega je Komisija povabila evropske nadzorne organe (Evropsko centralno banko, Evropski bančni organi, Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine ter Evropski organ za vrednostne papirje in trge) v skupno delovno skupino za izboljšanje praktične koordinacije nadzora finančnih institucij glede preprečevanja pranja denarja. Delo skupine se je že začelo, prva izmenjava z državami EU pa je načrtovana za september.

korpucija2