Predvolilno soočenje strank

Kandidatke in kandidati so odgovarjali na vprašanja volivk in volivcev

Spletni medij www.razglej.se se je v letošnji predvolilni tekmi odločil strankam, ki kandidirajo na predčasnih volitvah vsak dan zastaviti vprašanje in prositi za kratek odgovor v enem stavku, ki ga je morala podpisati tudi konkretna oseba in so ga stranke morale posredovati isti dan do 14. ure. Rubriko smo imenovali Od ljudi do ljudi, eden od namenov rubrike pa je bil tudi ugotoviti, ali so slovenski politiki na dokaj konkretna vprašanja sposobni tudi konkretno odgovoriti. V nadaljevanju objavljamo povzetek vprašanj in odgovorov.

Koliko denarja na mesec potrebuje oseba za človeka dostojno življenje v Sloveniji?
Mag. Franc Žnidaršič, predsednik DSD: »Za dostojno življenje je za eno osebo nujno imeti vsaj 800 do 1000 evrov, odvisno od tega kje živi«.
Zmago Jelinčič Plemeniti, predsednik Slovenske nacionalne stranke: »Če ob strani pustimo vprašanje, kaj je to dostojno življenje, kar si verjetno ljudje razlagajo zelo različno, zagotovo več kot je trenutno veljavna minimalna plača v Sloveniji, ki bi morala biti okrog 1.000,00 evrov.«
Miloš Pavlica, predsednik Delavske zveze Socialnih demokratov:»Gotovo bi morala biti minimalna plača v tem trenutku višja vsaj za 150 evrov, a žal to v sedanji situaciji ni realno, ker bi tak dvig povzročil precejšnjo izgubo delovnih mest.«
Borut Cink, podpredsednik LDS: »Za človeka dostojno življenje je ob poplačilu življenjskih stroškov potrebnih 700€. Seveda pa so življenjski stroški oseb odvisni od njihove starosti, družine oz. skupnosti itd.«

Zakaj je treba vrtec, ki ga potrebuje vsak, plačevati, medtem ko je študij na fakulteti brezplačen?
Zmago Jelinčič Plemeniti, predsednik SNS:»V Slovenski nacionalni stranki si že kar nekaj časa prizadevamo za povsem brezplačne vrtce, za vse otroke in pri teh zahtevah bomo tudi vztrajali.«
Olga Franca, podpredsednica SLS :»SLS je podprla predlog, ki ga bo tudi v prihodnje ohranila, da je vrtec za 2., 3. in vse nadaljnje otroke brezplačen, ob tem bomo že poenostavili in vzpodbudili možnosti domačega varovanja do 5 otrok kot dopolnilno dejavnost na kmetiji ali dejavnost za brezposelne.«
Mag. Majda Potrata, podpredsednica stranke SD:»Razlogov je verjetno več, od obsega storitev, ki jih določen program vključuje in ciljev, ki jih želimo s posameznimi ukrepi doseči, do obsega razpoložljivih javnih sredstev.«
Sabina Žnidaršič Žagar, Stranke za trajnostni razvoj Slovenije:»Študij na fakulteti ni več brezplačen; prav tako vrtca ne potrebuje vsak; predvsem pa zato, ker so prioritete družbe drugje, tako kot pri oskrbi za starejše.«

Nepremičninski trg je zamrl. Kaj menite o predlogu za bistveno povečanje davka na prazne nepremičnine?
Mag. Niko Abrahamsberg, predsednik strateškega sveta DeSUS: »V DeSUS-u menimo, da bi uvedba davka na prazne nepremičnine povečala ponudbo na nepremičninskem trgu.«
Borut Cink, podpredsednik LDS: »Predlog je vreden razmisleka, ker ni v interesu družbe in države, da si nekateri kopičijo zaloge nepremičnin in čakajo na višje cene.«
Olga Franca, podpredsednica SLS: »Načrtujemo dodatno obdavčenje nepremičnin, ki ne služijo posamezniku kot osnovna bivanjska enota, niti niso namenjena za oddajanje na trgu, ne glede na to ali so lastniki fizične ali pravne osebe.«
Sabina Žnidaršič Žagar, Stranka za trajnostni razvoj Slovenije-TRS: »V stranki TRS predlagamo, ne samo kot dodaten davčni vir, ampak predvsem z namenom poživitve gospodarskega življenja v državi, dodatno davčno obremenitev vsega neaktivenga premoženja. Sem sodijo tudi nepremeničnine.«

Če bo vaša stranka v vladi, ali boste zahtevali, da člani vlade nosijo tudi materialno odgovornost za svoje odločitve pri porabi davkoplačevalskega denarja?
Jožef Jarh, predsednik SED: “Veste, mi imamo parlamentarno demkracijo in tistih 46 ali več poslancev, ki postavi vlado so odgovorni za delovanje vlade, še bolj res pa je, da ustava določa , da poslanci niso vezani na nobena navodila in s tem za nobeno odgovornost do države, razen do lastnih koristi.”
Miran Šic, predsednik Stranke Humana Slovenija:“Vsekakor Stranka Humana Slovenija zahteva poleg moralne tudi materialno odgovornost za sprejete odločitve naših članov vlade-poslancev.”
Marija Krnc Kogovšek, Gibanje za Slovenijo: “Seveda. Delovali bomo za »Dobro vseh ljudi!«”
Niko Okorn, odnosi z javnostmi, SMS – ZELENI: “SMS – ZELENI postavljamo varovanje javnega interesa med naše ključne vrednote in cilje, zato bomo zahtevali bistveno strožji nadzor ter transparentno in družbeno odgovorno delo javnih funkcionarjev, kar vključuje tudi osebno odgovornost preteklih in bodočih odločevalcev v javni sferi.”
Tina Hrastnik, Služba za odnose z javnostmi, ZARES – socialno liberalni: “Državni zbor je tudi s podporo poslanske skupine Zares na zadnji redni seji sprejel novelo kazenskega zakonika, s katero se uveljavlja novo kaznivo dejanje oškodovanja javnih sredstev (257.a člen KZ-1), ki zagotavlja učinkovito kazenskopravno varstvo proračunskih in drugih javnofinančnih sredstev (kršilci se kaznujejo z denarno in zaporno kaznijo od 3 mesecev do 8 let), saj škodljivo ravnanje v primeru javnih sredstev za doseganje javne koristi neposredno prizadene celotno družbo, zaradi kršitve pa je tudi dodatno obremenjen proračun oz. druga javna blagajna.”
Miran Potrč, podpredsednik stranke SD: “Upoštevaje enakost vseh pred zakonom bomo poleg poudarjene politične odgovornosti – preiskovalne komisije, interpelacije, ustavna obtožba in volitve – za člane vlade uveljavili enako kazenskopravno in odškodninsko odgovornost kot za druge državljane.”
Nataša Pelko, odnosi z javnostmi, Lista Zorana Jankovića-Pozitivna Slovenija: “Člani vlade so politično in kazensko odgorvorni za svoja dejanja.”
Janez Tomšič, podpredsednik SLS: “DA, v SLS smo mnenja, da mora vsakdo, tudi člani Vlade RS, nositi poleg politične in kazenske odgovornosti tudi materialno odgovornost za škodljiva in nestrokovna ravnanja z javnimi sredstvi.”

dz
Foto: glasslovenije.com.au

Ali bodo vaši poslanci kot zgled prispevali svoja zasebna sredstva, če bo potrebna nova dokapitalizacija NLB z davkoplačevalskim denarjem?
Jarh Jožef, predsednik stranke enakopravnih dežel SED: “Poslanci so odgovorni v celoti izvajati program stranke NPS in ker v programu ni dokapitalizacija(mafije) mafijske banke NLB, seveda ne bodo in ne smejo poslanci izvajati politik v nasprotju z volilnim programom NPS.”
Janez Tomšič, podpredsednik SLS: “V SLS se bomo aktivno zavzeli, da dokapitalizacija NLB ne bo več potrebna z davkoplačevalskim denarjem, temveč da se čim hitreje poišče strateškega partnerja, ki bo s svojim vložkom omogočil nadaljnje normalno poslovanje banke, država pa bo ohranila zgolj 25% delež plus 1 delnico.”
Helena Rupar, kandidatka SNS v Litiji: “Slovenska nacionalna stranka ni povzročila sedanjega stanja NLB, je ni finančno izčrpala in ni podeljevala tajkunskih kreditov, zato naj NLB dokapitalizirajo tiste politične stranke in poslanci tistih strank, ki so za nastalo situacijo odgovorni.”
Niko Abrahamsberg, DeSUS: “Poslanci DeSUS-a bodo kupili delnice NLB, če bo cena poštena in ne tako kot v primeru NKBM.”
Vlado Čuš, predsednik Zelenih Slovenije: “S povrnjenim, nezakonito pridobljenim tajkunskim premoženjem državljanom in državljankam Slovenije ter dobički, ki se iz lesa, elektrike, bank in javnih razpisov sedaj prelivajo v privatne žepe, bomo sanirali NLB, ostalo pa namenili za pokojnine, štipendije, zaščito vodnih virov, nove zaposlitve in zdravstvo.”
Tina Hrastnik, Služba za odnose z javnostmi, ZARES – socialno liberalni: “Ne zagovarjamo dokapitalizacije NLB s proračunskimi sredstvi, ker so ta sredstva bolj potrebna za investiranje v zagon gospodarstva (večinski delež NLB je treba prodati in vitalne interese na tem področju zagotoviti z drugimi instrumenti, kupnino pa nameniti za okrepitev SID – razvojne banke in njeno transformacijo v Razvojno banko Slovenije).”
Bogdan Čepič, poslanec SD: “V SD predlagamo, da naj država sodeluje pri dokapitalizaciji NLB le, če bo to nujno potrebno, saj je naš prioritetni cilj, da pri dokapitalizaciji sodeluje zasebni sektor; ker so naši poslanci tudi davkoplačevalci, bodo pri dokapitalizaciji kot davkoplačevalci tudi sodelovali, seveda če bo dokapitalizacija z javnimi sredstvi neizogibna.
Niko Okorn, odnosi z javnostmi, SMS – ZELENI, Stranka mladih – zeleni Evrope: “SMS – ZELENI nasprotujemo novim dokapitalizacijam, saj menimo, da je potrebno denar vlagati v ljudi in gospodarstvo, ne pa v neposredne krivce za finančno škodo, ki so jo banke storile v preteklosti z odobravanjem bančno neprimernih odločitev pa naj osebno že enkrat odgovarjajo člani uprav in nadzornih svetov, svoja zasebna sredstva bi sami raje prispevali/donirali tja, kjer bodo res koristila.”

Ali podpirate študentsko zahtevo za ukinitev bolonjske reforme?
Tina Hrastnik, ZARES, Služba za odnose z javnostmi: »Ta zahteva se dejansko ne nanaša na bolonjsko reformo, pač pa gre za našo, slovensko prenovo študijskih programov; strinjamo se, da je kakovost zelo pomembna in je treba tudi v prihodnje nadaljevati s prizadevanji za krepitev kakovosti v visokem šolstvu ter študijske programe nenehno spremljati in po potrebi tudi spreminjati oz. izpopolnjevati.«
Helena Rupar, kandidatka SNS v Litiji: »Da, vendar sama ukinitev ne bo rešila še ničesar, saj je prej natančno treba vedeti kako naprej in predvsem tudi kaj to pomeni za generacije, ki so svoj študij zaključile v okviru bolonjske reforme, nikakor ne po svoji krivdi.«
Dr. Igor Lukšič, poslanec SD: »Bolonjska reforma je merila na to, da bo do leta 2010 EU boljša od ZDA na področju univerzitetnega študija. Bolonjska reforma ni dosegla tega cilja. Ambiciozni cilj ostaja, njegova realizacija pa je odvisna predvsem od moči in pripravljenosti univerz.
Mag. Franc Žnidaršič, Predsednik DSD-Demokratične stranke dela: »Demokratična stranka dela podpira ukinitev bolonjske reforme, saj je le ta razvrednotila znanje kot vrednoto samo po sebi in iz njega naredila le orodje kapitala in industrije, to pa je za znanost in znanje na sploh zelo slabo, saj je končni učinek ukinitev intelektualcev in “proizvodnja” kadrov z omejenim znanjem in popolnim pomanjkanjem splošne razgledanosti!«
Elena Pečarič, Stranka enakih možnosti: »Povsem podpiramo študente za ukinitev bolonjske reforme, saj je nivo študija občutno padel in ni kritičnega mišljenja.«
Jarh Jožef, predsednik stranke enakopravnih dežel SED: »Ne podpiram Bolonjske reforme, ker ne garantira ta reforma nobenemu diplomantu zaposlitev, sem pa za sodelovanje pri takšni reformi, ki jo bodo študentje in učitelji spisali zato in tako , da bodo na koncu študija dobili diplomanti zaposlitev-delo in s tem pravico do polnokrvnega življenja.«
Uroš Petohleb, generalni sekretar LDS: »Predstavljene zahteve študentov odpirajo smiselna vprašanja, o katerih mora steči dialog med univerzo oz. njenimi članicami, študenti in državo. Podpiramo vse tiste zahteve, ki gredo v smeri večje dostopnosti študija za vse, ki to želijo in zviševanja kvalitete izobraževalnih procesov.«

Ali lahko imenujete koga, ki je po vašem mnenju sodeloval pri »ugrabitvi« države?
Predsednik SNS, Zmago Jelinčič Plemeniti: »Spisek bi bil predolg, saj se je ugrabitev začela že z Demosovo vlado, nadaljevala z Milanom Kučanom in tistimi okoli njega, temu je sledil Drnovšek in še vse naslednje vlade vse do danes.«
Jarh Jožef, predsednik stranke SED: »Za “ugrabitev”-materialni, ekonomski,socialni in eksistenčni bankrot države Slovenije (sabotažo) so kazensko, osebno in materialno odgovorni vsi tisti poslanci v in po letu 1990, ki so glasovali za zakone o lastninjenju in privatizaciji, ter vsi tožilci in sodniki, ki so kazenske prijave in obtožnice o nezakonitem lastninjenju in privatizaciji zavračali, jih reševali z oprostitvijo kaznivega dejanja ali jih pustili zastarati itd.saj se ve, da je družbena oz državna lastnina imela in ima titularja, to so ljudje s priimkom in imenom-državljani in se je brez mojega-našega -tvojega oz .njihovega soglasja, izvajal in se še izvaja nezakonit odvzem premoženja!«
Niko Okorn, Odnosi z javnostmi SMS – ZELENI, Stranka mladih – zeleni Evrope: »Ne bi izpostavili posameznika, saj gre za povezave v neformalne mreže, ki preko kadrovanja obvladujejo državne institucije in tudi položaje političnih odločevalcev (politično nagrajevanje, nepotizem), tako se lahko javni denar, zaradi vez in vpliva teh mrež, preusmerja v zunanje in privatne institucije, ki nam, med drugim, pripravljajo tudi zakone, ki jih potem preko svojih zastopnikov uporabljajo proti državi.«
Mag. Franc Žnidaršič, Predsednik DSD-Demokratične stranke dela: “Mnenje Demokratične stranke dela je, da je za to odgovorna celotna politična elita, ki nam je vladala od leta 1990. Eni so krivi, ker so to naredili, vsi ostali pa sokrivci, ker so vedeli, da se to dogaja in pri tem molčali!”
Tina Hrastnik, ZARES – socialno liberalni, Služba za odnose z javnostmi: »Težko bi naštevali poimensko, saj gre za “sprego” oseb, združenih v različne lobije (z različnimi interesi); moč in vpliv enega od takšnih lobijev se dnevno demonstrira v primeru projekta TEŠ 6.«

Ali menite, da je pravično, da državljani plačujejo različne prispevke za to, da so deležni enake zdravstvene storitve?
Sabina Žnidaršič Žagar, TRS: »Da, v Stranki za trajnostni razvoj Slovenije smo prepričani, da je sistem solidarnostni edini pravi in družbeno vključujoč sistem.«
Marija Krnc Kogovšek, Gibanje za Slovenijo: »Plačevanje zdravstvenih storitev (pa tudi npr. kazni za prometne prekrške), bi morali biti do neke stopnje odvisni od višine osebnih prejemkov. In to ne zgolj od višine plače, ampak tudi od ostalih prejemkov (rente, obresti, dividende, …).«
Nataša Pelko, Lista Zorana Jankovića-Pozitivna Slovenija: »Pozitivna Slovenija namerava z zdravstveno reformo doseči pravičnejše in vzdržnejše razmere v javnem zdravstvu, ki je steber slovenskega zdravstva.«
Helena Rupar, kandidatka SNS v Litiji: »Da, ker sistem temelji na solidarnosti, bistvenih sprememb na tem področju pa se prav zaradi tega nikakor ne da uvajati hitro.«
Dr. Andreje Črnak Meglič, SD: »Eden izmed temeljnih postulatov socialne države je, da tisti, ki lahko, prispevajo več, zato, da so storitve dostopne tudi tistim, ki tega ne zmorejo, in prav je tako.«
Mag. Franc Žnidaršič, Predsednik DSD-Demokratične stranke dela: »V Demokratični stranki dela zagovarjamo medgeneracijsko in državljansko solidarnost, zato se nam zdi pravilno, da tisti, ki več zaslužijo tudi več prispevajo za zdravje skupnosti in posameznikov, ki v njej živijo.«
Tina Hrastnik, ZARES – socialno liberalni: »Skladno z načelom solidarnosti in socialne pravičnosti se prispevki za zdravstveno zavarovanje plačujejo v odvisnosti od višine dohodkov oziroma prejemkov zavarovanca, pri čemer bi z odpravo dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in njegovo vključitvijo v obvezno zdravstveno zavarovanje zagotovili višjo raven solidarnosti sistema zdravstvenega zavarovanja.«
Jarh Jožef, predsednik stranke SED: »Še malo, pa bo tudi mrežna korupcija v zdravstvu naredila svojo dokončno asocialno razlikovanje in moraš danes za interventno zdravstveno storitev plačati privatnika, ki sedi v javni mafijski zdravstveni mreži kot pajek, zato da spelje reveža v svojo zdravstveno kletko, kjer ga oguli do kosti, kljub temu, da plačuješ dodatno zdravstveno zavarovanje.«

Se vam zdi prav, da davkoplačevalci subvencionirajo prehrano (dobro plačanih) poslancev v DZ?
Elena Pečarič, SEM – Si: “Ne.”
Dušan Kumer, vodja poslanske skupine SD: “Restavracija je sestavni del služb Državnega zbora in te določajo ceno hrane in pijače, po njihovem zagotovilu ne hrana in ne pijača, ki jo nudi restavracija Državnega zbora, nista subvencionirani.”
Niko Abrahamsberg, DeSUS: “V DeSUS-u smo proti subvencioniranju prehrane poslancev.”
Sabina Žnidaršič Žagar, TRS: “Menimo, da imajo poslanke in poslanci dovolj dober finančni status, da naša skupna subvencije ni potrebna in zahtevamo, da začnejo kot zavedni državljani striktno naročati in konzumirati hrano, pridelano in predelano v RS!”
Helena Rupar, SNS: “Nihče ne subvencionira prehrane v restavraciji Državnega zbora, ki je neprofitna in prodaja hrano brez marž, sicer pa se v njej prehranjujejo vsi tam zaposleni, da o novinarjih niti ne govorimo.”
Nataša Pelko, Pozitivna Slovenija: “Odgovor je ne, saj poslanke in poslanci lahko plačujejo tržne cene prehrane.”
Vlado Čuš, predsednik Zelenih Slovenije: “Vsak delovno sposoben državljan ali državljanka Slovenije naj najprej živi od žuljev svojih rok, Zeleni Slovenije pa bomo vedno pomagali tistim, ki so pomoči res potrebni.”
Niko Okorn, Odnosi z javnostmi, SMS ZELENI: “Nasprotujemo subvencionirani prehrani poslancev v DZ.”
Tina Hrastnik, Odnosi z javnostmi, ZARES: “Restavracija v državnem zboru pripravlja obroke za zaposlene, poslance in obiskovalce, skrbi pa tudi za protokolarno in siceršnjo postrežbo v državnem zboru, kar pomeni, da se cene za njene storitve in obroke oblikujejo v razmerju do nadomestila za prehrano med delom, ki ga prejmejo zaposleni, in materialnimi stroški ter amortizacijo (za ostale), pri čemer je najbrž razumljivo, da se v ceno ne vštevajo ostali stroški, saj sta kuhinja in restavracija državna last; prehrana torej ni subvencionirana.”

Kaj narediti, da bodo Slovenci lahko vsakodnevno uporabljali železnice?
Franc Žnidaršič, predsednik DSD: “Demokratična stranka dela predlaga posodobitev potniškega prometa, razvoj mreže primestnih vlakov in na podlagi konkurenčnih cen prepričati dnevne migrante, da uporabljajo železnico kot udoben, hiter in ekološki način transporta.”
Tina Hrastnik, Odnosi z javnostmi, Zares: “V Zares – socialno liberalni menimo, da je najboljša rešitev za povečanje števila prepeljanih potnikov na železnicah oz. uporabe železniškega javnega potniškega prometa uvedba integriranega javnega potniškega prometa, ki bo usklajen z voznimi redi cestnega potniškega prometa, ki bo imel enoten informacijski sitem in enoten sistem vozovnic.”
Sabina Žnidaršič Žagar, TRS: “Najprej je potrebno železniške proge zgraditi in obnoviti tiste, ki jih (že/še) imamo, da jih bodo ljudje lahko uporabljali; mislimo, da je zadnji ukrep o uvedbi enotne vozovnice eden od pravih.”
Dr. Patrick Vlačič, podpredsednik SD: “Obnoviti in modernizirati je treba železniško infrastrukturo in nadaljevati s projektom integriranega javnega potniškega prometa.”
Jarh Jožef, predsednik SED: “Predvsem je potrebno modernizirati železnice (večje hitrosti), prenesti tovor preko Slovenije kot tranzitne države na tire, decentralizirati državo in uravnotežiti gospodarski in kulturni razvoj, da bodo vsa večja središča imela dovolj delovnih mest in ne bo potrebe po potovanjih z avtom in da se ceni železniške vozovnice vključi ceno prevoza kolesa.”
Nataša Pelko, odnosi z javnostmi, Lista Zorana Jankovića-Pozitivna Slovenija: “Modernizirati železnice in jih povezati z lokalnim javnim prevozom.”
Gibanje za Slovenijo: “Potrebno bi bilo uvesti hitre vlake po ugodni ceni.”
Olga Franca, podpredsednica SLS: “Izboljšati storitev, da bo železniška infrastruktura omogočala normalne hitrosti vlakov, povečati frekvence voženj in ob tem uskladiti urnike v obliki direktnih povezav iz enega konca države na drugega, brez čakalnih dob, hkrati pa zagotoviti konkurenčno ceno glede na cestni promet.”
Niko Abrahamsberg, DeSUS: “Železnice moramo posodobiti, hitri vlaki.”

Se nameravate udeležiti Zadnjega vlaka za kulturo, ki ga v soboto pripravljajo slovenski glasbeniki?
Gibanje za Slovenijo: “Zaradi predvolilnih obveznosti žal ne.”
Jarh Jožef, predsednik SED: “Rad bi videl in mislim, da bo to šele prvi vlak za slovensko kulturo in da bomo slovenski kulturniki znali v časih, ki treznijo, trdno graditi kulturo korenin in povezav iz katerih izhajamo.”
Tina Hrastnik, ZARES – socialno liberalni, Služba za odnose z javnostmi: “Stranka Zares vabila na omenjeni dogodek ni dobila.”
Sabina Žnidaršič Žagar, TRS: “Seveda, predvsem bomo prisotni na cilju, v Vrbi, kjer naši ljudje »že dneve, in tedne, in leta« pripravljajo rojstnodnevno zabavo za Prešernovega Franceta in vse nas.”
Demokratična stranka dela: “Demokratična stranka dela se zaveda pomena kulture in podpira protestno akcijo, ker menimo, da si kultura zasluži več in boljšo podporo s strani države, žal pa se naši predstavniki zaradi preobilice dela ne bodo mogli udeležiti protestne akcije.”

Kaj menite o učinkovitosti začetka uporabe Zakona o socialno varstvenih prejemkih?
Tina Hrastnik, ZARES – socialno liberalni, Služba za odnose z javnostmi: “Namen Zakona o socialno varstvenih prejemkih je zmanjšanje tveganja revščine, smotrnejša razdelitev sredstev po kriteriju trajanja socialne ogroženosti, večja transparentnost porabe sredstev ter vzpostavitev preglednejšega sistema pokojninskega in invalidskega zavarovanja s prenosom posameznih pravic v sistem socialnovarstvenih prejemkov, ki bo skupaj z Zakonom o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, ki ureja postopek uveljavljanja pravic, zagotovil večjo učinkovitost in zmanjšanje možnosti zlorab pri dodeljevanju socialnih transferjev, pri čemer je jasno, da je zaradi kompleksnosti novega sistema in povezovanja ustreznih evidenc ter vzpostavitve informacijskega sistema potreben določen čas, da se tako izvajalci kot uporabniki privadijo na spremembo.”
Jarh Jožef, predsednik SED: “Zakon še zdaleč ni celovit, saj ni narejen na osnovi vseh relevantnih podatakov in sem zato v ta namen- pravične in potrebne razdelitve socialne pomoči za zagotavljanje dostojanstva vseh državljanov že večkrat predlagal OSEBNO SOCIALNO IZKAZNICO, ki bo vsakemu državljanu dajala-zagotavljala enake pravice do univerzalne socialne podpore, ki jamči tudi pravico do enakih možnosti dostopa vseh do zdravstvenih in izobraževalnih storitev.”
Niko Abrahamsberg, predsednik strateškega sveta DeSUS: “Upamo, da kdo ne bo ostal brez svoje pravice, učinkovitost bomo merili potem.”
Franc Žnidaršič, predsednik DSD – Demokratična stranka dela: “Demokratična stranka dela je do novega Zakona zadržana, saj se bojimo, da kratkoročno socialni centri niso pripravljeni na nalogo, ki jim je dodeljena, dolgoročno pa se bojimo, da bo zakon prinesel državljanom še več bede in obenem obremenil še otroke uporabnikov prejemkov.”
Helena Rupar, kandidatka SNS: “Dobra stran zakona je uvedba nekakšnega centralnega »registra« vseh prejemnikov in preverjanje dejanskega premoženjskega stanja upravičencev, kar bo preprečilo možnost zlorab, ne podpiramo pa vračanja varstvenih dodatkov s strani dedičev pokojnikov, kako bo učinkovit bo zakon, pa bo pokazal čas.”
Gregor Košir, služba za odnose z javnostmi, SLS: “Ob začetku izvajanja Zakona o socialno varstvenih prejemkih, ki mu je SLS sicer nasprotovala, bo sledil velik šok, najprej zaradi nepripravljenosti Centrov za socialno delo za izvajanje takšnih zakonskih sprememb, sledil pa bo še šok ljudi, ki bodo izgubljali tako državne pokojnine, kot tudi socialne prejemke, dodatke, zaradi sistema upoštevanja premoženja.”

Ali menite, da je bilo v medijih dovolj priložnosti za vse, da bi lahko volivci izbrali najboljši program in ljudi?
Tina Hrastnik, ZARES – socialno liberalni, Služba za odnose z javnostmi: “Žal mediji v volilni kampanji niso ustrezno odigrali svoje vloge, saj jih vsebina strankarskih programov in stališča kandidatov niso zanimala, poleg tega pa smo bile nekatere stranke v medijih povsem preztre.”
Jarh Jožef, predsednik stranke enakopravnih dežel SED: “Odgovorni upravljaljci medijev so navadni plačanci tranzicijske mrežne sistemske vseobvladujoče državne mafije, saj popolnoma onemogočajo enakopravnost dostopa do pravice ljudi do javnih informacij: kot so predstavitev vseh kandidatov, kandidatnih list, vseh strank in vseh programov, s katerimi kandidati nastopajo na volitvah, zato pa Slovenija vsestransko propada, ker neenakopravnost državljanov, nezakonitost in neustavnost povsod gleda iz zemlje, kot nepokopani mrtveci in zato se v SED zavzemamo za pravično in pošteno enakopravnost za vse – za podržavljenje volitev s spremembo ustave.”
Franc Žnidaršič, predsednik DSD
: “Zaradi krize in slepe ulice v katero nas je zapeljala dosedanja politika (vse parlamentarne stranke skupaj), bi morali mediji odpreti prostor za nove ideje in drugačne poglede, kot je recimo ideja elektronske neposredne demokracije, trajnostnega razvoja, a se to na žalost ni zgodilo…”
Dušan Kumer, vodja poslanske skupine SD: “Kampanja, ki je za nami, se v veliki meri kaže kot kampanja, v kateri je bilo obljubljeno veliko programa z ukrepi, predvsem iz ust tistih, ki so sprejem teh ukrepov zavirali, pri tem pa “pravi” mediji niso igrali ključne vloge, saj pred volitvami radi vzniknejo ad hoc mediji, t.i. strankarska trobila, katerih vsebina je zelo podobna mehiškim telenovelam, ki jih nikoli ni konec.”
Niko Okorn, Odnosi z javnostmi, SMS ZELENI
: “NE, saj SMS ZELENI menimo, da medijski prostor, tako javni kot zasebni, ves čas te kampanje ni deloval dovolj objektivno in ni omogočil enake obravnave vseh udeleženih akterjev, v predvolilni kampanji, pod enakimi pogoji.”
Sabina Žnidaršič Žagar, TRS: “Nikakakor ne; stare stranke in stari obrazi slovenske politike (pri tem pa jim mediji po večini voljno asistirajo) so se poenotile vsaj v enem: nihče nov in neposvečen v “posle” politikov in lobijev ne sme zraven, ker ne govori istega jezika in ker ne bomo z nikomer delili še zadnjih ostankov plena.”

V redakciji www.razglej.se smo prepričani, da bodo znali bralci ločiti zrno od plevela v zbranih odgovorih političnih strank in da poseben komentar vsebin ni potreben.