Predsednika Slovenije in Črne gore o razmerah na Zahodnem Balkanu

Predsednik republike Borut Pahor je na povabilo črnogorskega predsednika Mila Đukanovića na uradnem obisku v Črni gori. Gre za prvi uradni obisk slovenskega predsednika po vstopu Črne gore v Nato. V današnjih pogovorih sta predsednika pozornost med drugim namenila analizi razmer na Zahodnem Balkanu, so sporočili iz Pahorjevega urada.

Predsednik Pahor je poudaril, da je Črna gora pomemben dejavnik stabilnosti v regiji, ki vodi konstruktivno in dobrososedsko politiko z vsemi sosedami. Na novinarski konferenci je spomnil, da so voditelji pobude procesa Brdo-Brioni na nedavnem srečanju v Tirani prvikrat zapisali, da je vprašanje širitve Evropske unije geopolitično in ne tehnično vprašanje.

Ob tem je spomnil, da te ocene prej nikoli ni bilo, kar po njegovih besedah pomeni, da so voditelji ocenili, da bo verjetno politična volja do širitve EU v prihodnosti manjša in da je naša dolžnost, da z bolj vizionarskim pristopom do širitve pripomoremo, da bo Evropa videla širitev na Zahodni Balkan kot priložnost.

Pahor je tudi izrazil upanje, da bo čim prej prišlo do konstituiranja nove Evropske komisije oziroma novega vodstva evropskih institucij, a je ob tem izrazil zaskrbljenost, da bo ta proces težji kot kdaj prej, in dodal, da je v tem vmesnem času naloga vseh, da z atraktivnim načrtom pomagajo Evropski komisiji, da širitev obdrži na agendi komisije.

Pahor in Đukanović sta velik del pogovorov namenila predstavitvi in izmenjavi pogledov na stanje v pogajalskem procesu približevanja Črne gore Evropski uniji. Pahor je potrdil, da Slovenija podpira Črno goro pri približevanju in bo nadaljevala s konkretno pomočjo strokovnjakov pri pripravi na odpiranje in izpolnjevanje pogajalskih poglavij Črne gore. Ključno je, je poudaril Pahor, da Črna gora ostane jasno zavezana pogajanjem in da izvaja vsebinske reforme, pri čemer je kot najpomembnejšo izpostavil reformo na področju vladavine prava.

Slovenski predsednik je tudi ocenil, da je članstvo Črne gore v zvezi Nato doprineslo k mednarodnemu ugledu te države, tudi z vidika tujih naložb, kjer beležijo opazna rast.

Pahor je na pogovorih poudaril, da so odnosi med državama odlični, brez odprtih vprašanj. Oba predsednika sta potrdila, da je dvostransko sodelovanje zelo intenzivno na vseh področjih. Med državama poteka stalen dialog na politični in strokovni ravni, vzpostavljeno je medsebojno zaupanje.

Slovenski predsednik je spomnil, da je bila Slovenija prva država, ki je v Črni gori leta 2006 odprla diplomatsko predstavništvo, slovenska podjetja pa so bila med prvimi, ki so vlagala v Črno goro.

Prav gospodarsko sodelovanje predstavlja zelo pomembno področje sodelovanja med državama. Obseg blagovne menjave v zadnjih letih raste in je bil lani vreden 114,7 milijona evrov, kar je za 6,5 odstotka več od leta prej. Predsednika sta izrazila interes za nadaljnjo krepitev sodelovanja, predvsem na področju energetike, obnovljivih virov energije, infrastrukturnih projektov, turizma, kmetijstva, informacijske tehnologije in digitalizacije.

Črna gora je tudi prioriteta slovenske razvojne pomoči, ki ji Slovenija namenja največji del sredstev iz tega naslova. Leta 2017 je Črna gora prejela 1,24 milijona evrov dvostranske razvojne pomoči.

Pahorjev obisk v Črni gori po navedbah urada predsednika republike pomeni simbolno potrditev podpore Slovenije vključevanju Črne gore v evroatlanske integracije. Obisk predstavlja tudi potrditev večletnih dobrih odnosov med državama.

V nadaljevanju obiska ima slovenski predsednik na programu srečanji s predsednikom črnogorske skupščine Ivanom Brajovićem in premierjem Duškom Markovićem.

Obiskal bo tudi Cetinje, nekdanjo črnogorsko prestolnico, kjer si bo s črnogorskim z ministrom za kulturo Aleksandrom Bogdanovićem in županom Cetinja Aleksandrom Kašćelanom ogledal dvorec Kralja Nikole, v katerem deluje Narodni muzej Črne gore.

Predsednik Pahor se bo v petek v Budvi udeležil politično-varnostnega foruma, v okviru katerega bodo naslovljena vprašanja v zvezi z aktualnimi regionalnimi in globalnimi varnostnimi izzivi.