Poznate svoj temperament

Kaj je temperament?


Temperament je način našega odzivanja in delovanja h kateremu se nagibamo v različnih situacijah. Naš temperament v veliki meri pogojuje naše čustvene odzive, vpliva na način komunikacije, na medsebojne odnose in tudi na delovne zmožnosti. Obarva naš odnos do ljudi in življenja nasploh. Vrsto temperamenta lahko pri sebi in drugem razbiramo skozi obnašanje, način in glasnost govora, mimiko, geste in tudi preko aurične komunikacije, torej skozi subtilno energijo, ki jo človek oddaja.

Razumevanje in razlago temperamentov je podal že Grk Hipokrat približno 400 let pred našim štetjem. Definiral je štiri osnovne tipe temperamentov, ki so: sangvinik, kolerik, flegmatik in melanholik. Hipokrat je nauk o štirih tipih temperamentov oblikoval na podlagi učenja grškega filozofa Empedoklesa o štirih osnovnih prvinah oz. elementih, ki naj bi v različnih mešanicah sestavljale vesolje. To so: zrak, ogenj, voda in zemlja. Hipokrat pa je sedež teh štirih osnovnih elementov prepoznal v štirih telesnih sokovih v človeku, ki naj bi bili odgovorni za človekovo zdravje in vedenje. Zrak je povezal s krvjo in sangvinikom, ogenj z žolčem in kolerikom, vodo s sluzjo in flegmatikom ter zemljo s črno sluzjo in melanholikom.

Sama beseda temperament izhaja iz latinske besede ‘temperamentum’ in pomeni ‘mešanica’ ali tudi ‘prava mešanica’. Hipokrat je predpostavil, da so v vsakem človeku ti štirje sokovi pomešani in tvorijo njegov temperament. Bolj ko so elementi uravnoteženi, bolj je uravnovešeno posameznikovo ravnanje. Bolj pa ko kateri element prevladuje nad drugimi, bolj se ruši psihološko ravnovesje in zdravje človeka. Posvetimo se sedaj osnovnim značilnostim posameznih temperamentov, njihovim vrlinam in pomanjkljivostim.


Sangvinik


Sangvinika lahko prepoznamo po njegovih kretnjah, gibih in mimiki, po hitrem govoru in vskakovanju v besedo, po dotikanju sogovornika, po zanimivem pripovedovanju in glasnem smehu, po spreminjanju misli in navad, po pozabljanju obljubljenega … Sangvinični temperament je bolj ekstravertiran in optimistična naravnan. Odlikuje ga tudi smisel za humor in nastopanje, radovednost, sproščenost in igrivost. Intuitivno se zaveda, da sam le stežka dokonča začeto in zato potrebuje druge ljudi, ki mu njegove zamisli pomagajo uresničiti. V skupini ali družini je običajno sangvinik tisti, ki zna navdušiti in pritegniti druge k novi aktivnosti. V zgodbi z začetka članka se je tipično sangvinično odzval sin, ko je odšel na plavanje in je želel tudi druge pridobiti za to.

Sangviniki svoj čustveni odziv in razpoloženje zelo hitro spreminjajo, pa tudi po površnosti so znani. Ta površnost je najbolj moteča v medsebojnih odnosih. Naredili bi jim krivico, če bi rekli, da so čustveno površni, a nagnjenost k temu je zagotovo prisotna. Sangviniki imajo veliko idej in se hitro znajdejo v različnih situacijah. Njihova pozornost je na široko razprostrta, zato opazijo marsikaj in jih tudi veliko stvari navdihuje in vznemirja. To pa gre na račun globine in tudi ponotranjenosti.

Ta temperament je privlačen za druge, saj izžareva lahkotnost in vedrino, v sebi pa skriva tudi marsikatero oviro za razvoj osebnosti in medsebojnih odnosov. Poleg površnosti je taka pomanjkljivost tudi premajhen interes za potrebe drugih ljudi. Čeprav se sangvinik hitro spoprijatelji, običajno ta prijateljstva niso globoka. Naloga, ki ga čaka, je tudi ta, da se prične bolj iskreno zanimati za druge ljudi. Nekateri ljudje, ki jih ta temperament precej obvladuje, se radi izmikajo izzivom življenja tako, da ne prevzamajo dovolj odgovornosti. Na ta način se skrivajo pred problemi. So večni otroci, zabavni, Ljubki, a ne odrastejo. Sangvinikom pogosto povzročata težave tudi organiziranost in doslednost. V množici malenkosti se zlahka izgubijo in pozabijo, kaj so pravzaprav želeli.

V tem temperamentu sta prisotna tudi energija vznemirjenosti in nemir. Sangviniki se težko ustalijo in umirijo. Hitre misli, menjavajoča se čustva, včasih tudi težave s koncentracijo so pogost spremljevalec. Vse to pa ne more povsem zatreti njihove ustvarjalnosti, navdiha, idealizma in prijaznosti.


Kolerik


Pomislite, kakšne so vaše izkušnje z ljudmi, ki jim pravimo ‘koleriki’. Sem vas spravila v slabo voljo? Nikar, raje se poskušajmo vživeti v ozadje tega temperamenta. Zagotovo ima po vplivu na druge ljudi najbolj izstopajoče neprijetne lastnosti, toda to še ne pomeni, da nima tudi mnogo kvalitet.

Koleriki so, podobno kot sangviniki, bolj ekstravertirani in izredno impulzivni. Imajo veliko čustveno moč, ki jo burno izražajo. Še zlasti jezo. Značilno za njih je, da brez razmišljanja prestopajo meje v medsebojnih odnosih in kar mimogrede odločajo še za druge, ne da bi jih ti za to prosili. Koleriki imajo veliko energije in so pri vsem, česar se lotijo, tudi zelo učinkoviti. Preden se sangvinik organizira, je kolerik že končal delo. Seveda, ko pa mu je cilj zelo pomemben. Problem pa nastane, ker na poti do cilja ‘tepta’ vse, kar mu pride na pot, tudi sodelavce ali družinske člane. Kdor je odraščal v družini, kjer je bil eden od staršev kolerik, prav gotovo ve, kaj to pomeni. Koleriki svoja silna čustva težko obvladajo, zato pogosto izbruhnejo. Po izbruhu se hitro pomirijo in pozabijo, da so druge prizadeli. Seveda pa tisti, ki so bili izbruha deležni, tega ne pozabijo. Če so slučajno melanholiki, lahko še leta nosijo v sebi zamero ali jezo. Toda kolerik to le redko opazi in še manj razume. Tukaj se kaže njihova nizka stopnja sočutja oz. empatije. Značilno zanje je, da zelo težko sprejemajo druge temperamente in njihove odzive. Tako kot oče z začetka članka, ki ga je ženin mirni odziv še bolj razjezil.

Koleriki so do drugih pogosto žaljivi in nepotrpežljivi. Sočutje je nekaj, kar v njihovem življenju pogosto manjka. Mislijo, da imajo v glavnem prav, zato težko uvidijo svoje zmote in se še težje opravičijo. Življenje imajo radi v svojih rokah. Morda jih prav zaradi te značilnosti pogosto iztiri bolezen, ki jim ta nadzor vzame. Mnogi pripovedujejo, da se njihovi partnerji, ki so izraziti koleriki, pretvorijo v nebogljene in ubogljive bolnike v času bolezni. Tudi soočanje z boleznijo drugih za njih ni lahka naloga. Neki mož je svoji bolni ženi rekel: “Pokliči me, ko boš zdrava!” In odšel iz hiše …

Tisto, kar velja spodbujati in ceniti pri kolerikih, je njihova močna volja, včasih tudi vizionarstvo. Za njih so ovire izzivi, za katere vedo, da jih lahko premagajo. Ne bojijo se tvegati ali poskusiti česa novega. Zgodovina je polna mož in žena, ki so dali viden prispevek k razvoju človeštva (politika, znanost, umetnost …), zanje pa so njihovi sodobniki znali povedati, da so bili koleriki.


Flegmatik


Na splošno lahko rečemo, da izžarevajo flegmatiki skozi svojo auro neko prav prijetno, neagresivno energijo. Zato so priljubljeni in jih imajo ljudje radi. Verjetno si vsakdo kdaj želi ob sebi flegmatika, da si v njegovi auri lahko oddahne. Morda je tudi tukaj iskati razlog, da koleriki pogosto poiščejo za partnerje flegmatike, ki jih umirjajo – vsaj nekaj časa.

Druga plat pa je iz dneva v dan navduševati ali celo motivirati flegmatika, kar lahko postane prava mora. To je pogosto vidno v partnerskih odnosih, kjer je drugi partner kolerik ali sangvinik. Flegmatiki se težko navdušijo in tudi bolj zadržani so. Lahko živijo dokaj brezciljno in z nizkimi pričakovanji do sebe in drugih. V tem je neka pasivnost in inertnost. To je tudi njihova največja ovira.

Flegmatik je bolj introvertiran in je dober poslušalec. Sam pa raje ne govori veliko, še zlasti ne o sebi. Je dober opazovalec in odličen posrednik v sporih. Mnogi diplomati in mediatorji so po temperamentu precej flegmatični. Flegmatiki so od vseh temperamentov najbolj potrpežljivi in če premagajo inercijo, so lahko tudi zelo ustvarjalni. Izogibajo se sporom, saj znajo najti drugo pot do cilja, če se le potrudijo. V družini so lahko pravi balzam za druge.

Če flegmatik svojih slabosti ne odpravi oz. ne prebudi vrlin, lahko postane ciničen in aroganten. Pa tudi len in nezainteresiran. Svoje notranje nezadovoljstvo pogosto stresa navzven. Naloga flegmatika pri osebnem samorazvoju je gotovo ta, da se motivira. Tudi večja čustvena odprtost bo olajšala odnose z drugimi. Samostojno odločanje in prevzemanje odgovornosti pa mu pomagata, da se počuti bolj koristnega in izpolnjenega.


Melanholik


Ključne besede, s katerimi opisujemo melanholika, so: introvertiran, pesimist, urejen, premišljen, analitičen, globok in občutljiv. Rad razmišlja v stilu: zakaj se ravno meni to dogaja, življenje je tako krivično do mene ipd. Melanholiki pogosto mislijo, da drugi niso dovolj dobri, da bi jim zaupali neko delo, zato ga raje opravijo sami. V tem lahko prepoznamo eno najmočnejših hib melanholikov in to je perfekcionizem. Ta se lahko kaže na vseh področjih življenja. Od domaeih del do službenih obveznosti. Seveda perfekcionizem pričakujejo tudi od drugih. Neki mož je povedal, da se včasih ni odločil za vožnjo z letalom le zato, ker se pri tem mora povsem predati v roke nekoga drugega – seveda pilota. Toda, ali je pilot zares zadosti dober?

Melanholiki so najbolj ponotranjeni in okolici tudi težko razumljeni. Nekateri, bolj umetniško usmerjeni melanholiki, lahko iz svojih globin pritegnejo neverjetne misli in vprašanja. So misleci, filozofi in analitiki. Med poeti, pisatelji in slikarji pogosto najdemo izrazite melanholike. Njihovo psihološko življenje je bogato, sami ga lahko doživljajo tudi tragično ali pesimistično. Melanholiki najhitreje zdrsnejo v depresije in se iz njih težko izvlečejo. Težko pozabljajo prizadetosti in včasih tudi leta pestujejo bolečino. Kot je sangviniku naravno, da je pozornost razpršena in široka, je melanholik svojo pozornost sposoben usmeriti globoko in v neverjetne podrobnosti. Lahko na škodo celote, ki jo spregleda. Zanj nič ni preprosto. Vse ima nek globlji pomen, ki ga želi najti. Pogosto za zaplete v okolju krivi sebe. Kot hči iz zgodbe, ki je premlevala, da je ona zakuhala situacijo, v kateri so se znašli. Melanholik je dober zaupnik, prijatelj ali terapevt, saj z enako pozornostjo kot vrta po sebi, prisluhne tudi drugim.

Tudi tam, kjer se dela s številkami, tabelami in statistiko, lahko melanholiki izrazijo svoje talente: natančnost, potrpežljivost in smisel za podrobnosti. Te lastnosti pa so za družinski krog lahko zelo duhamorne. Marsikatera mama (ali oče) s preciznostjo melanholika uničuje vzdušje sproščenosti in veselja v svojem domu. Brezhiben red v omarah, kuhinji. kopalnici … je za vse ostale temperamente mnogo manj pomemben.

Melanholiki pogosto prezrejo, da ima življenje tudi lepo plat. Skozi življenje in lekcije, ki jih doletijo, se učijo zniževati merila, zase in za druge. Spoznanje. da v življenju stvari niso popolne v smislu njihovih pričakovanj, pa je tisti korak, ki jih sprosti in prebudi večje zaupanje v življenje.


Osebni razvoj in temperamenti Nanizali smo zgolj najbolj osnovne značilnosti temperamentov. Morda zdaj lažje najdete svoj prevladujoči temperamet. Vrline svojega temperamenta lahko okrepimo in koristno uporabimo v medsebojnih odnosih. Pomanjkljivosti pa odpravljamo ali jih nadomestimo z lastnostmi drugih temperamentov. Preverimo, kaj pogrešamo pri sebi, in skušajmo zavestno prebujati te značilnosti.

Običajno se v naši osebnosti najbolj zarisujejo značilnosti dveh temperamentov, preostala dva pa sta prisotna manj ali skoraj nič. Je pa vsakdo med nami svojevrstna ‘mešanica’ lastnosti posameznih temperamentov, tudi zaradi tega je vsakdo edinstven. Tekom življenja se ta ‘mešanica’ spreminja in marsikdo ugotavlja, da je bil nekoč bolj melanholičen, danes pa je bolj veder in sproščen. Lahko je tudi obratno, površen sangvinik spoznava, da postaja bolj umirjen. globok, da ga zanima smisel stvari in drugi ljudje. Koleriki, ki se naučijo obvladati čustva, lahko prebudijo več sočutja in jih je pogosto sram svojih nekdanjih reakcij.

Ne glede na to, kateri temperament prepoznavamo pri sebi, se lahko učimo od vseh drugih. Naš cilj je, da dosežemo pravo mešanico vseh temperamentov. da postopno usvojimo in prebudimo vso paleto človeških vrlin in da odpravimo pomanjkljivosti. S tem načinom pridobimo dragoceno svobodo, ki daje možnost, da se v vsaki situaciji odzovemo na najprimernejši način. Poznavanje temperamentov nam pomaga tudi pri razumevanju drugih ljudi. Skozi razumevanje drugih se jih učimo sprejeti takšne, kot so, brez sodb in primerjanja. Skušajmo znanje o temperamentih uporabiti tudi v tej luči.

Vir:http://cdk.si/soutripanje/st32/temperament.htm