Posledice morebitnega umika ZDA od sporazuma TTiP

imagesChristopher Dembik, Vodja makro analiz pri Saxo Bank, je opisal neposredne posledice umika ZDA od sporazuma TTiP na svetovno gospodarstvo:


»Umik ZDA od sporazuma TTiP bi bil korak v napačno smer in najslabši možen scenarij za svetovno gospodarstvo, ki bi imel predvsem naslednjih pet neposrednih posledic:

- še bolj se bi znižala stopnja globalne trgovine, ki se je od globalne finančne krize močno upočasnila, hkrati pa se bo zagotovo prekinil proces globalizacije, ki se je začel v obdobju po drugi svetovni vojni in je večinoma koristil državam v vzponu, saj je podpiral nastanek obsežnega srednjega razreda v številnih državah, kot sta Kitajska in Brazilija.

- Svetovni BDP, ki se bori za dosego ravni pred krizo, se bi malenkost znižal v prihodnjih letih. Povratek močne gospodarske rasti bi bil preložen za nedoločen čas, kar pomeni, da se bi morala večina razvitih gospodarstev navaditi na okoli 1% do 2% povprečne letne rasti BDP in visoko stopnjo brezposelnosti.

- umik bi signaliziral konec regionalnih sporazumov o prosti trgovini in potrdil, da je sporazum med ZDA in Evropo klinično mrtev. Samo uradniki pri Evropski komisiji še vedno verjamejo, da je dogovor mogoče doseči v prihodnjih mesecih. Podpis pomembnih prostotrgovinskih sporazumov med regijami bi postal del preteklosti.

- vrnil bi se protekcionizem, za zdaj v pritajeni obliki, ki bi lahko v času Trumpovega predsedovanja privedel do večjih trgovinskih ovir in devalvacije konkurence. Vendar se je ta oblika gospodarske strategije izkazala za velik neuspeh leta 1930 in ni razloga domnevati, da bi bila danes uspešnejša.

- umik bi potrdil počasen umik ZDA iz azijsko-pacifiške regije, ki je del njenega tradicionalnega območja vpliva. To bi pomenilo zlato priložnost za Kitajsko, da poveča svoj vpliv v regiji. Država, ki ni del TTiP, bi lahko še bolj utrdila vodilno vlogo v Aziji in Latinski Ameriki, pri čemer bi lahko v celoti izkoristila zmanjšan vpliv ZDA. To bi bila tudi potrditev, da se Združene države postopoma vračajo v izolacionizem, kot na primer v dvajsetih letih prejšnjega stoletja.
Neposredni učinek na finančne trge je težko določiti. A vendar: nižja rast svetovnega gospodarstva, upad tujih kapitalskih pritokov v državah v vzponu in morebitni pojav trgovinskih omejitev, na dolgi rok, na delniških trgih, nikoli niso pozitiven pokazatelj. Za zdaj so trgi dobro usmerjeni, saj ima denarna politika Fed in ECB še naprej odločilen vpliv na cene finančnih sredstev. Vendar pa bo mehka rast v daljšem časovnem obdobju, na določeni stopnji, obremenila rezultate družb, ki kotirajo in s tem glavne svetovne indekse.

Obdobje pred nami je z gospodarskega vidika zelo negotovo. Zadnji kazalniki potrjujejo, da so ZDA zdravo gospodarstvo, vendar je pred nami konec poslovnega cikla. Od zadnjega ekonomskega krča je minilo 35 četrtletij. Če ne bo novega rekorda v dolgoživosti (40 četrtletij v zlati dobi Clintona), se bodo Združene države soočile z novo recesijo v naslednjih štirih letih. Z umikom iz sporazumov o prosti trgovini in spodbujanjem trgovinskih omejitev, Donald Trump tvega pospešitev začetka recesije in potiska svet v novo obdobje množične brezposelnosti.«
S prijaznimi pozdravi,