Pomladanska gospodarska napoved

Evropska komisija Sloveniji za letos napoveduje 3,3-odstotno rast, za prihodnje leto pa 3,1-odstotno. V obeh letih bo rast v Sloveniji v največji meri poganjalo domače povpraševanje, v veliki meri pa tudi porast naložb, tako javnih kot zasebnih. Rast izvoza bo še vedno visoka, (5,8 % v letu 2017 in 5,4 % v 2018), a se bo njegov prispevek k rasti zmanjševal, tudi na račun povečevanja uvoza.

Domače povpraševanje se bo povečevalo kot posledica večje zaposlenosti, rasti plač in zaupanja potrošnikov. V letu 2018 naj bi stopnja brezposelnosti v Sloveniji upadla na 6,3 %, s čimer se že približuje naravni stopnji brezposelnosti. Pričakuje se pritisk na povečevanje plač, kar bo posledično vplivalo tudi na višanje inflacije (1,5 % v 2017 in 1,8 % v 2018). K rasti cen bo sicer prispevalo tudi povečevanje cen energentov, ki predstavljajo velik delež v potrošniški košarici Slovenije.

Rast naložb bo podpiral tudi dokapitaliziran bančni sektor z izboljšanim dostopom do posojil. Potem ko je obseg javnih naložb v letu 2016 padel za tretjino (34 %), se v prihodnjih letih napoveduje njihovo postopno povečevanje. V letu 2017 naj bi se obseg javnih naložb povečal za 8 %.

Večji obseg davčnih prilivov in socialnih prispevkov bo vplival na nadaljnje znižanje javno-finančnega primanjkljaja v 2017 na 1,4 % BDP-ja. V letu 2018 naj bi se primanjkljaj znižal še za 0,2 odstotne točke (na 1,2 % BDP-ja). Ne glede na to pa Komisija Slovenijo ponovno opozarja, da se bo fiskalni položaj Slovenije v strukturnem smislu v prihodnjih dveh letih poslabšal. Strukturni primanjkljaj naj bi se v obdobju 2016–2018 zvišal z 1,7 % BDP-ja na 2,3 % BDP-ja.

Potem ko je javni dolg v letu 2015 dosegel vrh (83,1 %), naj bi se letos zmanjšal na 77,8 % BDP-ja, prihodnje leto pa na 75,5 % BDP-ja.

Sicer pomladanska gospodarska napoved kaže, da je evropsko gospodarstvo v petem letu okrevanja, ki zdaj poteka že v vseh državah članicah EU. Po pričakovanjih se bo to v veliki meri nadaljevalo z nespremenjeno hitrostjo v tem in naslednjem letu. Evropska komisija za evrsko območje napoveduje rast BDP-ja v višini 1,7 % v letu 2017 in 1,8 % v letu 2018. Rast BDP-ja v celotni EU naj bi po pričakovanjih v obeh letih ostala konstantna v višini 1,9 %.

Inflacija v evrskem območju naj bi se po napovedih povečala z 0,2 % v letu 2016 na 1,6 % v letu 2017 in nato upadla na 1,3 % BDP-ja v letu 2018, ko bo učinek dviga cen nafte postopno izginil. Zasebna potrošnja, ki je v zadnjih letih glavni dejavnik rasti, naj bi se letos umirila, medtem ko naj bi se naložbe precej enakomerno povečevale.

Brezposelnost se še naprej zmanjšuje, vendar je v številnih državah še vedno visoka. V evrskem območju naj bi se zmanjšala na 9,4 % v letu 2017 in 8,9 % v letu 2018. V celotni EU naj bi se brezposelnost zmanjšala na 8,0 % v letu 2017 in 7,7 % v letu 2018.

Stanje javnih financ se izboljšuje. V evrskem območju naj bi se javnofinančni primanjkljaj kot delež BDP-ja zmanjšal na 1,4 % v letu 2017 in 1,3 % v letu 2018, v celotni EU pa na 1,6 % v letu 2017 in 1,5 % v letu 2018. Javni dolg kot delež BDP-ja naj bi se v evrskem območju zmanjšal na 90,3 % v letu 2017 in 89,0 % v letu 2018, v EU kot celoti pa na 84,8 % v letu 2017 in 83,6 % v letu 2018.

Negotovost glede gospodarskih obetov ostaja visoka. Negativna tveganja so povezana s prihodnjo ameriško gospodarsko in trgovinsko politiko, širšimi geopolitičnimi napetostmi, kitajsko gospodarsko prilagoditvijo, zdravjem bančnega sektorja v Evropi in prihajajočimi pogajanji z Združenim kraljestvom o izstopu iz EU.

Celotno sporočilo: http://europa.eu/rapid/press-release_IP-17-1237_sl.htm
Dodatne informacije: https://ec.europa.eu/info/business-economy-euro/economic-performance-and-forecasts/economic-forecasts/spring-2017-economic-forecast_en