Pogovor z župani Planetu Zemlja prijaznih občin

V letošnjem letu so laskavi naziv Planetu Zemlja prijazna občina pridobile občine Razkrižje, Vojnik in Murska Sobota. Ker nas je zanimalo tudi zasebno ravnanje predstavnikov zmagovalnih občin, smo z župani omenjenih treh občin opravili zanimiv pogovor.
Kaj vam pomeni pridobitev naziva Planetu Zemlja prijazna občina?
Stanko Ivanušič, Razkrižje: “Predvsem občankam in občanom je to velika spodbuda, da so bili opaženi, kljub življenjskemu prostoru tukaj na slovenskem obrobju. Kot županu pa mi to priznanje pomeni mnogo več kot mnoga druga, ker pri tem odločanju ni bilo zraven politike, saj so o podelitvi naziva Planetu zemlja prijazna občina odločali strokovni ljudje.”
Beno Podergajs, Vojnik: “Občina Vojnik je izjemno ponosna na to imenovanje, saj le-to pomeni priznanje dolgoletnemu dobremu delu na tem področju, pomeni sodelovanje občanov, KS-ti, občinske uprave in občinskega sveta. To imenovanje govori tudi o tem, da smo svoje delo zastavili široko in predvsem uspešno in pomeni tudi to: da je marsikdo v občini in izven nje šele ob prejemu naziva opazil naše dobro delo.”
Anton Štihec, Murska Sobota: “Potrditev, da je strategija Mestne občine Murska Sobota glede »odnosa« do okolja ne samo odlična, ampak najboljša v Sloveniji in, prepričan sem, tudi izven slovenskih meja.”
Kako pomembno se vam zdi ekološko osveščanje?
Stanko Ivanušič, Razkrižje: “Gre v bistvu za temeljno vprašanje, kajti brez ekološke osveščenosti, ni varovanja okolja, ni aktivnosti, ki bi težile k izboljševanju stanja na tem področju. Kljub temu, da so na tem področju premiki na bolje, pa smo žal še daleč od tega, da bi lahko bili zadovoljni, še posebej če ocenjujemo stanje v svetovnem merilu. Pri tem pa so tudi naše aktivnosti na lokalni ravni pomembne, brez njih se stvari na državni in globalni ravni ne bodo spremenile.”
Beno Podergajs, Vojnik: “Ekološko osveščanje se mi zdi izjemno pomembno, saj le dolgoletno in vztrajno pisanje, govorjenje, priporočanje, dajanje in priporočanje zgledov, rodi tudi resnične sadove.”
Anton Štihec, Murska Sobota: “Ekološko osveščanje se mi zdi izjemno pomembno, saj le dolgoletno in vztrajno pisanje, govorjenje, priporočanje, dajanje in priporočanje zgledov, rodi tudi resnične sadove.”
Glede na pridobitev naziva občina kot celota sledi ekološkemu delovanju. Kaj pa vi zasebno? S čim (s kakšnim ekološkim delovanjem) se lahko pohvalite?
Stanko Ivanušič, Razkrižje: “Sam osebno sem že pred 25 leti v okviru razkriškega turistično narodopisnega društva bil pobudnik obnove vseh glavnih virov pitne vode na območju sedanje Občine Razkrižje in pri obnovi aktivno sodeloval (Ivanov izvir, Šafarov studenec…). Sam osebno sem pred 30 leti postavil prve opozorilne table o prepovedi odlaganja smeti. Tiste vsakodnevne stvari, kot je ločevanje odpadkov, je samo po sebi umevno. Na domačem vrtu in sadovnjaku pa ne uporabljam pesticidov.”
Beno Podergajs, Vojnik: “Celotna družina ločeno zbira odpadke v posebno posodo v gospodinjstvu, ob rekonstrukciji hiše smo dosledno ločevali gradbene in druge odpadke, praktično z vsakega sprehoda prinesem vrečko odpadkov, redno pišem v občinsko glasilo tudi na to temo.”
Anton Štihec, Murska Sobota: Enostavno moraš tako živeti, čutiti, skratka dihati eko. Varčne žarnice, nastavljeni termostatski ventili v vsakem prostoru, obvezno in dosledno ločevanje vseh odpadkov, gospodinjski aparati, ki morajo biti po električni porabi najmanj A, tudi pri porabi vode recimo pralnega in pomivalnega stroja »zakompliciram« v smislu manj je več. Redno berem strokovne članke, novice…z »eko tematiko« ipd.”
Kako vam gre ločevanje odpadkov? Ste kdaj za kakšnen odpadek še v dvomih, v katere smeti sodi in kaj naredite v tem primeru?
Stanko Ivanušič, Razkrižje: “Izvajalec komunalne službe ima zelo dobro razloženo, kako je treba ločevati odpadke, kateri odpadki spadajo v katero skupino. Tako, da dvomov več ni. Tudi družina je glede sortiranja odpadkov skrbna.”
Beno Podergajs, Vojnik: “Preprosto povedano: nisem!”
Anton Štihec, Murska Sobota: “Ločevanje mi gre dobro od rok, to pa samo zato, ker imam odlične sodelavce, s katerimi smo se za pot popolnega ločevanja odpadkov odločili že pred leti. Potem »zakompliciraš« še doma in gospodinjstvo preprosto ločuje. Seveda, zgodi se, da kljub temu, da pomagamo gospodinjstvom z nasveti, pride tudi do tega, da imamo včasih različne poglede na to, kam kateri odpadek »paše«. Recimo, da vas izzovem z breskvino koščico. Preprosto – vprašam skrbnika za kakovost in ločevanje odpadkov na MOMS, v kolikor ne moreva »izkresati« pravega odgovora, se lotiva zapleta preko spletnih novic podjetij, ali preprosto zavrtim telefon in zadevo rešim preko svetovalca podjetja Saubermacher Komunala.”
Promet je eden izmed izrazitejših dejavnikov onesnaževanja. Se kdaj poslužujete javnega prevoza?
Stanko Ivanušič, Razkrižje: “Zelo rad. Žal pa je tako, da živim v obmejni občini, ki je po letu 1991 ostala brez povezave z javnimi prevoznimi sredstvi. Kadar mi časovna razporeditev aktivnosti to dopušča, se v Ljubljano rad zapeljem z vlakom, iz bližnjega Ljutomera.”
Beno Podergajs, Vojnik: “Z ozirom na vsebino službe zelo težko, zato ga tudi uporabljam bolj malo. Varčujem pa ( pri uporabi avtomobila) tako, da grem na krajše relaciji v domačem kraju peš ali s kolesom in ne z avtomobilom.”
Anton Štihec, Murska Sobota: Seveda, saj pa smo prvi v Sloveniji uvedli brezplačen mestni avtobus. Po pravici – težko bi si delavnik zamislil brez uporabe osebnega avtomobila, pazim pa, da je to ob raznih akcijah (kot dan brez avtomobila), tudi vlogo starša moram izpostaviti, zato se včasih zapeljemo z vlakom.”
Menite, da je javni prevoz cenovno dostopen večini, povprečju ali redkim porabnikom v vaši občini?
Stanko Ivanušič, Razkrižje: “V prejšnjem vprašanju sem pojasnil, da smo žal mnogi prebivalci, ki živimo v manjših obmejnih krajih, zlasti ob meji s Hrvaško, po letu 1991 izgubili avtobusne povezave tako z regionalnimi središči, kot tudi z ostalimi deli Slovenije. To je še eden primer neenakega položaja prebivalcev Slovenije. Javni prevoz žal ni dostopen vsem prebivalcem Slovenije.”
Beno Podergajs, Vojnik: “Mislim, da je dostopen večini, si pa močno prizadevamo, da bi ga naredili še cenejšega, četudi s subvencioniranjem. Skupaj s Celjem celo razmišljamo o uvedbi brezplačnih prog.”
Anton Štihec, Murska Sobota: “Zastonj mestni avtobus, dobra usklajenost s primestnimi linijami (za naše občane po polovični ceni) so naredili »velike premike« v naši občini in cenovno vsem občanom dostopen JP. Vse bolj se veselimo polnih avtobusov, opominjam pa, da je navada železna srajca, zato je potrebno »mobilnost« mesta obravnavati celovito in od kraja do kraja različno.”
Kje v Sloveniji bi živeli, če ne bi živeli v vaši občini in zakaj?
Stanko Ivanušič, Razkrižje: “Kljub temu, da smo prebivalci, ki živimo na slovenskem obrobju za marsikaj prikrajšani, pa tu živim rad, ker so tu živeli moji predniki, ker sem tudi sam sodeloval v mnogih prizadevanjih za elementarne narodnostne pravice (uporaba maternega jezika še ni bila zagotovljena do leta 1994), imam rad te kraje in te ljudi. Če pa bi se že moral o tem odločiti, kje bi bil moj naslednji dom, pa bi bila to Goriška Brda v smeri Nove Gorice in Primorske. Goriška Brda sem tudi večkrat obiskal tako poleti kot pozimi.”
Beno Podergajs, Vojnik: “Nikjer drugje, preveč rad imam te kraje, nanje sem se navadil in tudi nudijo mi vse ugodnosti za življenje.”
Anton Štihec, Murska Sobota: “O tem sem že večkrat razmišljal. Mislim, da ne bil imel problemov s preselitvijo v kakšen drug kraj. Nekaj časa morda ob morju, nekoliko »odročno« od prometa, vrveža…”
Ste že kdaj zasadili drevo in kdaj nazadnje?
Stanko Ivanušič, Razkrižje: “Dreves sem zasadil kar veliko. Velikokrat sem še kot mladenič sodeloval s starši pri pogozdovanju, zlasti obmurskega sveta, tudi v sadovnjaku sem zasadil kar precejšnje število sadnega drevja. Tako, da je število zasajenih dreves več kot 100. Nazadnje pa sem zasadil lipo v počastitev 20. obletnice slovenske samostojnosti, to je bilo 2. julija 2011, pri tem pa je sodeloval častni gost dr. Dimitrij Rupel.”
Beno Podergajs, Vojnik: Najprej na občini: že večkrat, uradno letos ob 20. obletnici osamosvojitve, ob Dnevu zemlje. V času delovanja občine Vojnik od leta 1994 smo v občini uradno zasadili že več kot 100 dreves, čeprav smo podeželska občina in je naša gozdna pokritost več kot 50 %. Spodbudili smo čebelarje za nasaditev več kot 30 medonosnih dreves, uredili gozdno učno pot in zasadili večje število redkih drevesnih vrst …”
Anton Štihec, Murska Sobota: “V naši občini redno vsako leto zasajujemo drevesa. Vedno sem tudi zraven. Nazadnje sem zasadil nekaj topol ob prenovi »topolovega drevoreda« v sklopu projekta 3-parki, in sicer letos v začetku jeseni.”
Pijače katerega proizvajalca strežete/ponujate v prostorih občine?

Stanko Ivanušič, Razkrižje: “Ponujamo naravno vodo iz našega Ivanovega izvira. Od sadnih sokov pa predvsem sadne sokove naših domačih sadjarjev. Ker pa smo dežela vinogradov, pa smo znani po tem, da v okviru našega Turistično narodopisnega društva pridelamo tudi svoje lastno vino, ki smo ga poimenovali po Vinski kraljici Martini XV., ki je do nedavnega bila naša domačinka in v spomin na imenovanje vinske kraljice smo vino imenovali po njej.”
Beno Podergajs, Vojnik: “Fructalove sokove in navadno vodo iz vodovoda, saj imamo odlično.”
Anton Štihec, Murska Sobota: “Moram pohvaliti odločitev svojih sodelavcev pred leti, da svojim poslovnim partnerjem vedno ponudimo vodo iz javnega vodovoda. S tem želimo sporočiti, da v naši občini skrbimo za zdravo pitno vodo.”
Kaj pa hrano?
Stanko Ivanušič, Razkrižje: “Ob vseh praznovanjih in obiskih večjih skupin v večini primerov ponujamo razkriško izvirno jed, to je Razkriški mlinec, ki ni enak mlincu, ki ga poznamo po Sloveniji, kot prilogo, ampak je to posebna jed, ki se peče na posebni peči in je doma samo v teh krajih. Poleg Razkriških mlincev pa ponujamo še Razkriško pogačico, ki jo že od nekdaj nevesta deli na poročni slovesnosti.”
Beno Podergajs, Vojnik: “Na občini hrane ne strežemo, razen sadja ali kdaj pa kdaj kakšnega peciva.”
Anton Štihec, Murska Sobota: “V prostorih občine samo ob sejah mestnega sveta kakšen sendvič (občine so dolžne preko javnega razpisa pridobiti najnižje cene); naš partner je trenutno najbližji dobavitelj hrane.”
Kako nakupujete – glede na proizvajalca, državo izvora, kvaliteto, ceno…?
Stanko Ivanušič, Razkrižje: “Sam sicer kupujem malo, to dela soproga. Vem pa, da kupuje čim bolj zdrava živila in če se le da, da so slovenskega porekla.”
Beno Podergajs, Vojnik: “Sokove v trgovini , nekaj novoletnih pozornosti manjših vrednosti pa pri domačih proizvajalcih. Drugega od hrane ne kupujemo.”
Anton Štihec, Murska Sobota: “Pri izbiri hrane pazim na kvaliteto hrane, izbiram rad zdravo hrano. Vedno, če izbiro imam, rad posežem po domačih izdelkih.”
Greste po nakupih z nakupovalno vrečko?
Stanko Ivanušič, Razkrižje: “Moram priznati, da me je žena navadila k temu, da kadar grem nakupovati, imam s seboj platneno vrečko, ki jo lahko za dalj časa uporabljamo.”
Beno Podergajs, Vojnik: “Na občini, ker smo v neposredni bližini trgovine, pripeljemo z vozičkom, le kdaj pa kdaj uporabljamo plastično večkratno vrečko.”
Anton Štihec, Murska Sobota: “V glavnem nakupujeva z ženo ob sobotah. Torej velik tedenski nakup z vozičkom, v avtomobilu pa me čaka priročna nakupovalna vrečka, če je le ta premalo, pa si pomagam še s škatlo.”
Bliža se novo leto – kakšne želje imate za prihodnje leto za vas, vaše občane in Planet Zemljo?
Stanko Ivanušič, Razkrižje: “Najpomembnejša želja vsem drugim ljudem in tudi sebi je predvsem dobro zdravje. Za svoje zdravje pa lahko ljudje tudi samo veliko storimo. To pa bomo storili tako, da bomo na vseh področjih uveljavili zdrav življenjski slog, ki pa od nas terja, da živimo v naravi prijaznem okolju, ki vpliva na naša zdravje. S tem bomo storili tisto, da bo tudi za planet Zemlja dobro.”
Beno Podergajs, Vojnik: “Zase želim, da bi bil zdrav in bolj poln energije, da bomo lahko pripeljali zastavljene projekte do želenega konca. Med njimi mislim tudi na ekološke.
Občanom želim sreče in osebnega zadovoljstva in da bi se izgubljene vrednote, o katerih velikokrat govorimo, vrnile kot preprosta nujnost v vsakdanje življenje.
Planetu Zemlja (če mislite društvo) želim še več spodbud Slovencem pri varovanju okolja, po zgledu kot ste to storili naši občini in širši skupnosti in s tem dejavno vplivali na varovanje okolja.
Če pa ste mislili planet, na katerem živimo, potem pa mu želim, da ga največji svetovni onesnaževalci nehajo tako noro onesnaževati.”
Anton Štihec, Murska Sobota: “Zdravje, nekaj bom zadržal zase. Tudi občanom seveda najprej želim zdravja in delovnih mest, dobrih odnosov v družinskem krogu, odličnega sobivanja z ostalimi občani in da bi jih čim več živelo nad pragom revščine in v veselju. Planetu Zemlji želim veliko odgovornih institucij ter smelih odločitev posameznikov, ki bodo prispevali k možnosti kakovostnega bivanja prihodnjih generacij.”