Poenostavitev pridobivanja dokazov v EU

Konec maja je začel veljati evropski preiskovalni nalog, ki za pravosodne organe poenostavlja pridobivanje dokazov v drugih državah EU. Temelji na vzajemnem priznavanju, kar pomeni, da mora vsaka država EU priznati in izvesti zahtevo druge države na enak način, kot če bi obravnavala odločitev domačih organov. Pristojnim organom zlasti omogoča začasno premestitev pridržanih oseb za namene zbiranja dokazov, pregled bančnih računov in finančnih operacij osumljenih ali obtoženih oseb, tajne preiskave in prestrezanje telekomunikacij ter ukrepe za zavarovanje dokazov.

Evropski preiskovalni nalog vzpostavlja enoten in celovit instrument z obsežnim področjem uporabe. Za sodelujoče države članice bo zajemal celoten postopek zbiranja dokazov, od zasega dokazov do posredovanja obstoječih dokazov. Določa tudi stroge roke za zbiranje zahtevanih dokazov: države članice imajo na voljo 30 dni za odločitev, ali bodo sprejele zahtevo. V primeru sprejetja začne teči 90-dnevni rok za izvedbo zahtevanih preiskovalnih ukrepov. Vsaka zamuda se sporoči državi članici EU, ki je izdala preiskovalni nalog. Poleg tega omejuje razloge za zavrnitev takih zahtev. Organ prejemnik lahko izvršitev naloga zavrne samo v določenih okoliščinah, če je zahtevek na primer v nasprotju s temeljnimi pravnimi načeli države ali če škodi interesom nacionalne varnosti. Zmanjšuje tudi birokracijo z uvedbo enotnega standardnega obrazca v uradnem jeziku države izvršiteljice, ki ga uporabijo organi za zahtevo po pomoči pri pridobivanju dokazov. Prednost je tudi, da varuje temeljno pravico do obrambe, saj mora organ izdajatelj oceniti nujnost in sorazmernost zahtevanega preiskovalnega ukrepa.

Direktivo o evropskem preiskovalnem nalogu v kazenskih zadevah so Evropski parlament in države članice EU sprejeli leta 2014, do danes pa so morale države članice zakonodajo prenesti v svoj pravni red.

Celotno sporočilo: http://europa.eu/rapid/press-release_IP-17-1388_sl.htm