Plastenkina zgodba v Hrastniku

V okviru vseslovenskega natečaja »Planetu Zemlja prijazna šola/vrtec 2012/13«, se je odvila predstavitev projekta Plastenkina zgodba na OŠ Hrastnik. Učenci zadnje triade in nekaj učiteljev ter pomočnica ravnateljice, so z zanimanjem prisluhnili zgodbi plastenke, ki se je začela z nekaj pomembnimi podatki.


Vodja razvoja segmenta embalaže Lilijana Peklar iz Skupine Pivovarna Laško, kjer si na vseh področjih delovanja prizadevajo dvigati standarde ohranjanja okolja, je povedala, da znaša po podatkih Eurostata poraba pitne vode iz vodovoda v Sloveniji kar 117 litrov na prebivalca na dan. Žal je naš odnos do vode precej mačehovski, saj jo uporabljamo tudi kot sanitarno vodo, za pranje vozil, zalivanje vrtov… Zato poziv k zbiranju deževnice, zbiranju sanitarne vode, prečiščevanju in ponovni uporabi ni odveč.


Slišali smo od kje prihaja voda, kako voda v naravi kroži in kakšni so njeni izviri. Ker prihaja predavateljica iz Pivovarne Laško, je bil poudarek na virih Pivovarne Laško, ki je poleg svoje osnovne dejavnosti tudi koncesionar za oskrbo z vodovodnim omrežjem v Občini Laško. Vodni viri Pivovarne Laško se nahajajo pretežno v naravi na nenaseljenem področju, še posebej to velja za izvir Lurd, iz katerega se polni izvirska voda Oda. Zanj je značilno, da je na dolomitskih tleh in na vodovarstvenem območju, ki je zaščiten tudi z občinskim odlokom. Kot je za dolomitski sestav tal značilno gre za slabo porozne kamnine in zato voda pronica skozi tla počasi in se naravno filtrira. Nanjo ne vplivajo vremenske ujme in zato je njena kvaliteta konstantna. Otroci so si lahko na praktičnem primeru ogledali tudi, kako se voda v naravi filtrira.


V uvodu zgodbe o plastenki smo se strinjali, da je voda v plastenki pomembna predvsem tam, kjer na dosegu ni pitne vode, ko smo na poti in ob naravnih katastrofah, ko je voda onesnažena. Pitna voda je naravna dobrina, ki mora biti dosegljiva vsem. Za neoporečnost primarnih vodov vodovoda skrbijo koncesionarji, ki se morajo ravnati po veljavnih pravilnikih. Nemalokrat pa riziko predstavljajo sekundarni vodi, se pravi napeljava v zgradbah, od priklopa na javni vodovod pa do pipe. Ustekleničena voda, voda v plastenkah pa je udobje, za katerega nekdo poskrbi, da je na voljo in strošek tega je seveda potrebno plačati. Za ustekleničeno vodo, ki se tretira kot živilo veljajo strogi pravilniki za samo uporabo embalažnih materialov kot tudi vsebine, med različnimi kategorijami ustekleničenih vod (mineralne, izvirske, pitne, namizne) pa veljajo najstrožji kriteriji prav za mineralne in izvirske vode. Za slednje namreč poleg ostalega velja, da ni dovoljena nobena kemijska obdelava. Pred polnjenjem se lahko edino fizikalno prefiltrira (se odstrani morebitne trdne delce) in polni popolnoma enaka kot na izviru..


Tako smo prišli do plastenke.Predoblika (predforma) za plastenko je narejena iz granulata PET polimera Proces nastanka in uporabe plastenke smo si ogledali na primeru vode Oda ki poteka tako: PET predoblike se najprej segrejejo / pri temperaturi 140 °C napihnejo, ob pritisku na hladen kalup dobijo obliko, postanejo trdne in tako lahko nastopajo v procesu polnjenja. Preko zračnega transporta se nato dovajajo do stroja za oplakovanje, kjer se pred polnjenjem in zapiranjem izpirajo s sterilno vodo. Po polnjenju izvirske vode in zapiranju sledi etiketiranje in nivojska kontrola. Preprečen je stik izvirske vode z zrakom in s tem tudi mikrobiološka kontaminacija. Linijo se pred in po vsakem polnjenju čisti in sterilizira s paro. Polne plastenke prepeljejo po tračnih transporterjih do strojev za pakiranje plastenk v različne enote. Tako so plastenke pripravljene za pot do potrošnika.


Razprave o plastenkah kot odpadku so pogoste, čemur se ni čuditi, saj je npr. po dostopnih podatkih v Sloveniji pravilno odvržene PET embalaže le nekje 30%. Zato ni odveč na vsakem koraku potrošnike opomniti, da se že pred nakupom odločajo za izbor embalaže in le-to pravilno ločujejo ter odvržejo v zato namenjene zabojnike. Tako naj starši vzgajajo svoje otroke ali otroci svoje starše, vse za isti cilj, čim bolj čisto okolje. Vsi deležniki ki se v procesu delovanja srečujejo z embalažo (proizvajalci, trgovci, potrošniki, komunalna podjetja…) so odgovorni poskrbeti da bo reciklažni krog sklenjen in da bo odpadna embalaža končala tam, kamor sodi. Zagotovo to ni narava.


Okoljsko ozaveščena podjetja stremijo za novimi oblikami za potrošnika varne embalaže, ki bo imela manjši vpliv na okolje. Zato se v zadnjih letih tudi v Sloveniji pojavljajo prakse nižanja gramature plastenk (tudi v Skupini Laško, predvsem nižanje gramature plastenk za vode in brezalkoholne pijače), ali plastenke kjer se del PET materiala nadomesti z reciklatom-recikliranim PET kot npr. plastenka Zala. Globalni trg danes pozna tudi že plastneke iz 100 odstotnega reciklata – vendar niso stabilne, so pa tudi precej rumenkaste barve.


Na koncu smo se vsi strinjali, da je naša naloga odgovorno obnašanje do okolja in pravilno ravnanje z vsemi vrstami odpadkov in odpadne embalaže. Le pravilno ločevanje odpadne embalaže (ogledali smo si preizkus znanja pravilnega ločevanja odpadkov na http://a101.eu/apps/locuj/index.php), zbiranje in predelava ter ponovna uporaba bo zmanjšala negativne vplive na okolje.