Planetu Zemlja prijazna občina 2013



V okviru vseslovenskega natečaja Planetu Zemlja prijazna občina, ki ga društvo Planet Zemlja organizira od leta 2010, bo danes na osrednjem dogodku sejma Narava zdravjeob 19.30 potekala podelitev naziva . Pomembne ugotovitve komisije so, da so občinski uradniki vsaj na deklarativni ravni dobro seznanjeni s konceptom trajnostnega razvoja, vendar se po mnenju članov komisije na tem področju implementacija novih in za občine smiselnih tehnologij ponekod prepočasi in prenerodno odvija. S tem pa se prepočasi izkoriščajo ekonomski in prepočasi krepijo okoljski in socialni učinki trajnostnega razvoja.

Tako povzemajo rezultate člani komisije, ki so raziskovali stanje na področju energetike. Sicer pa so rezultati natečaja pokazali tudi, da se občine zavedajo pomena razvoja okolju in družbi prijaznega turizma. Se pa večina njihovih aktivnosti osredotoča na ekološko pridelavo hrane in uporabo le-te v turizmu, oziroma njeno promocijo preko turizma. Vedno več je tudi občin, ki so v lastne razvojne in strateške dokumente zapisale strateške usmeritve v razvoj trajnostnega turizma. Vse to kaže, da zavedanje o razvoju turizma v sozvočju z naravo na nivoju destinacij raste, med tem ko je na nivoju ponudnikov število tistih, ki imajo kakršen koli certifikat, ki bi izkazoval njihove zelene usmeritve, zelo omejeno, ugotavljajo člani komisije, ki so raziskovali področje trajnostnega turizma.

Občine imajo v lasti 3% slovenskih gozdov, kar je na videz malo, a dejansko to pomeni skupaj možni letni posek precej več kot 100.000 m3 lesa oz. približno 4 mio EUR dodatnih finančnih virov. Po drugi strani pa ti gozdovi prinašajo tudi mnoge ne-lesne dobrine tako za občane kot turiste, ugodno vplivajo na “proizvodnjo” pitne vode, na lokalno klimo in še mnogo drugih stvari, ki naredijo neko okolje za bivanje prijetno. Prav tako je les naraven in obnovljiv vir kot surovina ali pa vir energije, iz katerega lahko s kratkimi transportnimi potmi naredimo na lokalnem nivoju veliko izdelkov za vsakdanje bivanje, hkrati pa lahko zagotavlja poleg obstoječih tudi nova delovna mesta. Nekatere občine se teh stvari zavedajo zelo dobro, druge pa je potrebno spodbuditi, da bodo začele razmišljati na ta način, so zapisali člani komisije, ki so raziskovali stanje na področju varovanja gozdov.

Komisija opaža tudi, da večina občin pravilno razume pravilno ločevanje odpadkov, da jih je treba ločiti tam, kjer nastanejo, kar znatno pripomore k njihovi pripravi za ponovno uporabo in recikliranje ali energetsko predelavo. Nekatere občine imajo celo skupni cilj, to je oblikovati »družbo recikliranja«, ki uporablja odpadke kot vir in stalno stremi k minimaliziranju njihovega nastajanja. Občine, ki niso znale pojasniti kako v praksi vstopajo v družbo recikliranja imajo zgolj želje, vendar ni zaznati operativnih nalog. Zanimivo bi bilo poiskati razloge, kajti – po ugotovitvah članov komisije ki so ocenjevali stanje na področju ravnanja z odpadki – velikost občine ne vpliva na njeno odločitev, da postane trajnostno usmerjena in da v vsakdanji praksi nudi možnost družbeno odgovornega načina življenja.

Ponovna uporaba je v Sloveniji zaživela šele pred 3 leti in prav zanimivo je, de občine, ki se še niso srečale s praktičnim poznavanjem ponovne uporabe le-to vrednotijo z recikliranjem. Prav izrazito se pri nekaterih občinah zazna, da ne ločijo preprečevanja od ponovne uporabe in recikliranja. Vse opišejo z ločenim zbiranjem, kar je posledica premajhne strokovnosti na tem področju. Ker občine še ne poznajo smisla ponovne uporabe – ki je, da tistega, česar ne potrebujemo več, ne odvržemo, ampak skušamo znova uporabiti, pri čemer vključimo predvsem težje zaposljive in ustvarjamo nova zelena delovna mesta. Ker občine ne ločijo recikliranja od ponovne uporabe, tudi ne navajajo možnosti, ki jih načrtujejo ali izvajajo na tem področju.

Vseslovenski natečaj, pri katerem sodelujejo strokovnjaki Direktorata za kmetijstvo Ministrstva za kmetijstvo in okolje, Zavoda RS za gozdove, Gradbenega inštituta ZRMK, Okoljsko raziskovalnega zavoda, Gospodarskega razstavišča in zavoda Tovarna trajnostnega turizma, nudi vpogled v stanje na različnih področjih. Nekatere ustanove, kjer sodelovanje poteka že več let, lahko skozi odgovore razberejo tudi trend. Koristi natečaja pa so tudi na strani občin (ne le pri potegovanju za naziv) saj skozi odgovarjanje na vprašanja zaznavajo svoje možnosti za izboljšave in razvojne potenciale. Letos so bila raziskovana področja: lokalna samooskrba, varovanje gozdov, energetika, ravnanje z odpadki, sejemska dejavnost, trajnostni turizem in okoljsko komuniciranje.