Ubijajo Kranj zaradi korupcije?

park


Vsak kraj naj bi bil živ organizem, ki se skupaj s svojimi prebivalci razvija in izpopolnjuje. Mesta namreč niso zgolj osvojena ozemlja z obzidjem (ali pač brez njega), znotraj katerega so stavbe in v svojih malih svetovih med štirimi stenami zaprti ljudje. Ne. Za svojo živost, razigranost in pravzaprav za sam obstoj potrebujejo ljudi, ki se med pogovarjanjem, vpitjem in smejanjem zlivajo po ulicah.

V Kranju – to je tisto mesto, ki spada med večje v Sloveniji, a gospodarsko vedno bolj zaostaja za drugimi – so pred skoraj desetletjem zrasla nakupovalna središča. Ne le, da je njihova prednost v tem, da pod zagotovljeno streho in z dovolj velikim parkiriščem nudijo vse na enem mestu, temveč so šla v svoji ponudbi storitev še korak dlje. Mladim so ponudila prostor tako za prijetno sprostitev kot celovečerno zabavo. Hrup, glasbo in ples so tako varno prestavili na obrobje Kranja, kjer ne motijo drugih prebivalcev pri njihovem nočnem počitku.

A kljub vihravosti in želji po spoznavanju nečesa novega, so mladi čutili pripadnost starim kranjskim ulicam, ki s svojimi malimi kavarnicami nudijo zabavo v bolj prijetnem okolju. Ponovno so ob vikendih in toplih večerih zasedli travnate površine (kar jih je še ostalo), največji kranjski trg, obzidje in park, posvečen gracioznemu slovenskemu pesniku ter iz nahrbtnika potegnili pivce ali dva. In to ne zgolj mladi, temveč tudi »mladi po srcu«. Torej tudi tisti, ki se rahlo evforično, a vendar prikrito, spominjajo svojih srednješolskih dni, ko so bili takšni petki družabna obveza.

V Kranju so prejšnji teden na seji mestnega sveta potrdili spremembe odloka o javnem redu, s čimer bo občina prepovedala uživanje alkoholnih pijač na javnih površinah. Realizacija tovrstnega odloka je najbrž vsem še malce vprašljiva, a vendar me pri vsem tem moti precej reči.

Mladi danes večinoma komunicirajo in se “družijo” le še preko napredne tehnologije in “modrega” facebooka. Ne spodbujam prekomernega pitja alkohola in ne vzpostavljam soodvisnosti druženja in zabave s popivanjem, a vendar moramo biti tudi vsaj malce realni. Alkoholne pijače so namreč v celoti legalni izdelki, ki jih lahko kupijo vsi polnoletni državljani. Ljudje so pili vino že 5000 let pred našim štetjem, saj ga je bilo preprosto pripraviti, konec koncev pa so na soncu fermentirano sadje jedli že ljudje v pradavnini. In nenazadnje – na vino v Sloveniji tudi ni trošarin za alkoholne pijače, saj menda spadamo med države pridelovalke kakovostnih vin. Vinu je v zgodovini sledilo pivo, ki ga naj bi ga pili že pred dobrimi 5000 leti. Nemška zakonodaja dovoljuje prodajo hmeljnega napitka celo mladoletnikom, starim najmanj 16 let. Odlok, ki je začel veljati v Kranju, je torej najmanj dvoličen.

Kranjski mestni svetniki pa so k problemu prekomernega popivanja pristopili tudi na diskriminatoren način. Z odlokom so pometli predvsem s tistimi, ki bi si želeli v romantičnem ali nostalgičnem vzdušju na prostem s prijatelji popiti kakšno pivce in ob zvokih narave ali urbanega okolja poklepetati. Prizadeli so tiste, ki si alkoholnih pijač – tudi v zmernih količinah – v kranjskih v gostilnah ali lokalih ob svojem mesečnem dohodku, v kriznih časih ne morejo več privoščiti. In prizadeli so mladostnike, ki enostavno uživajo v zabavi na prostem. Plastični kozarčki, steklenica, diskretna glasba iz mobitela, smeh, pogovor, šale – vse, kar pač spada k mladostniški zabavi na prostem. Ne le, da si preživljanja ur v gostilniškem lokalu ne morejo privoščiti. Tudi želijo si ga ne, saj je v njih vse prevečkrat glasba preglasna in moti pogovor. Zato urice druženja pogosto preživijo na prostem, nato pa se nekateri odpravijo plesat ali zabavati v kak lokal. Največji interes za tak odlok pa imajo gotovo lastniki gostinskih lokalov, saj bi jim naj taka ureditev verjetno prinesla več zaslužka.

Odlok v vsakem primeru omejuje svobodo posameznikov. So jo torej kranjski mestni svetniki omejili, da bi pomagali nekaterim gostincem več zaslužiti? Ali res živimo le še v neki namišljeni demokraciji in oblastniki delujejo izključno samo še v interesu zaslužkov privilegiranih posameznikov? Mar ni nekoč veljalo, da so človekove pravice in temeljne svoboščine omejene samo s pravicami drugih?

Zavedam se, da takšen odlok tudi v tujini ni novost, a ne razumem, zakaj bi stopicali po sledeh držav, ki jim niti po miselnosti niti po vrednotah ne sledimo? Zakaj bi morali sprejemati neke drastične, a dokazano neučunkovite ukrepe zahodnjaških velikanov, ko pa se – vsaj zaenkrat še ne – ne borimo z vsakotedenskimi strelskimi obračuni in različnimi terorističnimi napadi? Smo le mala podalpska dežela, ki privlači turiste prav z intimnostjo in sproščenostjo. Tudi zato, ker imajo pogosto čez glavo domače oblastniške zaplankanosti in dvoličnosti.

So mestni svetniki resnično že tako ostareli, da se ne spomnijo več druženja na prostem v svojih mladostniških dneh? So morda s svetniškim mandatom postali skupina sitnih, zaplankanih starcev (pa ne mislim na leta), ali pa morda pač rešujejo oslabljene bančne račune gostincev v centru mesta? In potem jih vprašam: »Ne bi morda raje počistili, kar ste v preteklosti sami »zasrali«, ko ste odobrili nastanek obrobnega mesta nakupovalnih središč ter s tem ubili življenje v starem mestnem jedru?«

V kolikor razlog za tak odlok resnično leži v izrazitem prekomernem popivanju, povečanju možnosti za nastanke odvisnosti od alkohola ter vandalizmu, ga s tovrstnim ukrepom nedvomno ne bodo rešili, saj še nobena prohibicija v zgodovini ni bila uspešna.

Morda bi se raje kot na sejo mestnega sveta s takimi ukrepi na dnevnem redu odpravili pobirati narkomanske igle okoli bivšega vrtca ob avtobusni postaji in s tem komu potencialno rešili življenje. Ali pa se vsaj na lastne oči seznanili z resničnimi problemi odvisnikov v Kranju.

Verjetno pa je še najlažje vsake toliko “ubiti” življenje v mestnem središču ali kakemu “prijatelju” pomagati do malo boljšega zaslužka.

Neja Sever in Jane Panič