jubiljenik1
Tudi medpraznični časi so očitno v Sloveniji zelo burni. Tako lahko te dni spremljamo seje nadzornih svetov Pivovarne Union, Radenske ter Pivovarne Laško, ki so odločajo o odprodaji manj kot četrtinskega deleža Mercatorja v njihovi lasti.

Seveda pa je za Slovenijo zadnja leta že običaj, da politika ter njihove oprode gospodarskim družbam ne dovolijo odločati po principu najbolj racionalnih poslovnih odločitev. To smo nenazadanje videli tudi nedavno, ko je AUKN zaukazala energetskim podjetjem in pošti nakup delnic NKBM, za katere brez neposrednega ukaza politike niso imele prav nobenega racionalnega poslovnega razloga.

Nekaj zelo podobnega se zadnje mesece dogaja s podjetji Skupine Pivovarna Laško. Pa čeprav bi lahko rekli, da odprodaja delnic Mercatorja (komurkoli že) ni samo najbolj racionalna odločitev, ampak v sedanjih razmerah sploh edina možna rešitev za ta podjetja.

Da imajo težave zaradi visoke zadolženosti, je jasno že vsem. Da je obstajalo kar nekaj scenarijev kako bi se podjetja lahko iz tega izvila in stabilizirala poslovanje, tudi. Lahko bi se razdolžile z odprodajo odvečnega premoženja (Delo, Večer, Mercator in Fructal) ter nato brez posebnih težav finančno splavala.

Druga možnost bi bila, da bi banke, podobno kot v primeru Merkurja, Istrabenza ali Tuša podjetjem reprogramirale kredite. A banke, med katerimi je največja upnica (spet) državna NLB, so to možnost zavrnile, če Skupina Pivovarna Laško ne odproda naložb, ki ne predstavljajo osnovne dejavnosti. Možno bi bilo seveda Pivovarno Laško tudi dokapitalizirati, a banke lastnice (ki so tudi upnice) za to očitno niso nič kaj zainteresirane.

In potem že tik preden pade zastavica glede prodaje delnic Mercatorja, beremo predlog uprave tega slovenskega megalomana, da naj se lastniki organizirajo in odprodajo večinski delež. Vse lepo in prav, ampak kaj je ta uprava počela toliko časa? Da gre verjetno za navaden blef, zato da se ne bi z lastništvom zgodilo nič, pa bi se dalo sklepati še iz dveh dejstev. Prvo, da se niti banke, ki naj bi sodelovale v tem konzorciju, niso želele zavezati, da bodo Pivovarni Laško v času procesa prodaje tega večinskega deleža (ki do junija gotovo ne bo zaključena), priskočile na pomoč z reprogramom kreditov. In (da bo mera polna) državni UVK tik pred sejo nadzornega sveta v Laškem, na kateri bi naj odločali o prodaji, podjetju še prepove razpolaganje z delnicami Mercatorja.

Še nečesa ne gre pozabiti. Pa ja nimate iluzij, da bi vladajoči politikanti in lobisti dovolili konzorciju (tudi če nastane) v doglednem času prodati večinski delež Mercatorja, če so veletrgovci in njihovi zavezniki že pri tem poskusu prodaje manjšinskega deleža pod prevzemnim pragom zakuhali tako politično štalo? Torej gre samo za politikantske igrice s podjetji in usodami tisoč in več zaposlenih s ciljem, da se pri lastniški strukturi trgovca, ki je (mimogrede) za upravo zelo »udobna«, ne zgodi ničesar.

Torej. Šah mat. Pivovarna Laško, Pivovarna Union, Radenska in verjetno še kakšna družba skupine bodo junija prisiljene razglasiti insolventnost.

In smo točno tam, kjer smo na teh straneh napovedovali že pred nekaj meseci. Reprograma dolgov ni brez prodaje premoženja (ker to zahtevajo banke), državni aparatčiki, bankirji in morda tudi vodstvo trgovca pa lobirajo, da reševanje Pivovarne Laško s prodajo delnic onemogočijo. Medtem pa raznorazni para-politikanti menda še lobirajo pri zaposlenih in preverjajo, ali bi bili le-ti pripravljeni sodelovati pri odstranjevanju uprave v Laškem.

Ker avtor teh vrstic ne verjame, da so v vodstvih bank (tudi državnih) in raznih paradržavnih institucij popolni debili, temveč so vsi najmanj opravilno sposobni (in tudi inteligentni) ljudje, seveda ne more verjeti, da gre za slučajni tok odločitev. Najbrž po tem, ko so že uspeli odstraniti iz teh podjetij tajkunske lovke, tudi ne gre več za čustveno reakcijo na podjetja, ki so politiki v zadnjem desetletju povzročila toliko sivih las.

Torej nam ostane le še en možen scenarij. Da je nekdo že zdavnaj sprejel odločitev, da omenjena podjetja ne samo spravi nazaj iz tajkunskih rok v državne jasli, ampak jih tudi zavestno uniči. Take odločitve pa so pogosto povezane s povsem oprijemljivo materialnimi razlogi. Morda v ozadju že dolgo delujejo lovkarji, ki so z akterji te zgodbe morda že dogovorjeni, da zelo poceni poberejo koščke teh v bližnji prihodnosti bankrotiranih podjetij.

Ali se vam ne zdi, da smo v primeru takšnega scenarija postali velika žalitev za vse mafijske države na svetu? Slovenija je namreč po vseh teh para-politikantskih potezah že milijarde kilometrov dlje od mafijskih držav.

In če kdo, bi si avtor teh vrstic želel, da mu akterji predstavijo vsaj en dovolj kredibilen scenarij, ki ne konča z bankrotom vseh teh nesrečnih podjetij. Tudi če bi naj bil to osnovni posel odgovornih lastnikov in managerjev, sem jim pripravljen brez sramu zapeti brezpogojno hvalnico.

Jane Panič

Comments

  1. Tajkun v Sloveniji je očitno biti zelo popularno in dobičkonostno. Do sedaj pa se še nobenemu ni nič zgodilo oz. je malo verjetno, da se bo. Tako, da todosić že dobro ve, da je Slovenija zanj “obljubljena” dežela. Res ne rabimo še enega tajkuna v Sloveniji, ki bo popral kar se bo poprabit dalo in šel lepo brez posledic daleje.

    V primeru prodaje večinskega deleža Mercatorja bi banke zaslužile oz. si poplačale največ in se končno rešile deleža, ki ni v njihovi glavni domeni poslovanja. S prodajo posamičnih deležev ne bodo prišli nikamor.

    Roko na srece res nimamo idealne države, ki pa je za nas vsaj na papirju za vse enaka. Enaka pa je tudi za vse prisklednike, ki vedo kako “hvatati krivine” tako, da so si vedno na istem na koncu koncev. Hvala bogu, da se sedaj vsaj nekaj premika oz. kaže znake na bolje. Če do sedaj ni nič klapalo pa naj bo le to znak, da se premikamo na bolje. Naj bo to svetla točka premika, ko bo država začela funcionirati kot mora.

  2. zanimivo pisanje, ki pa spregleda en vidik. in sicer, da je podobna zgodb se že odvila pred dvema letoma, ko je šrot s pomočjo zdolška prevzemal merkator, danes pa zorko s pomočjo zdolška nekaj štrika s todoričem. povsem podobna pravniška latovščina in napad na državo krasi odzive laškega v prvem in drugem primeru.

    če se zorko odloči, ima na mizi ponudbo, da skupaj z bankami proda kontrolni delež merkatorja, banke pa bi mu v zameno objubljajo likvidnost skozi reprogram. in zakaj tega ne sprejme? le sam verjetno ve, kje ga “tišči” todorič.

    torej če laško proda delež v merkatorju samostojno, po vsej verjetnosti zaradi UVK nekaj časa ne bo videlo denarja, posledično bi postalo plačilno nesposobno. banke mu v tem primeru nikakor ne bi hotele dati reprograma. če pa se pridruži prodaji kontrolnega deleža skupaj z bankami, pa je na voljo reprogram. torej insolventnost pivovarne ne bi nastopila.

    zorko brezveze nekaj komplicira, bi napisal za konec.

  3. spoštovani gospod jane (bran v zrcalu),
    morda za pisanje najinih razmišljanj nisva brala istih dokumentov. gospod zorko (pa dajva zgodbo oba poosebljat, čeprav je to tipična piarovska poteza, ko želijo preusmerjati pozornost javnosti iz usode podjetij na posameznike, ki jih je lažje diskreditirati) po tistem kar sem prebral, nima na mizi nobene ponudbe bank za reprogram. vsaj ne konkretne in zavezujoče. in da ni problem v todoriću (verjamem, da bi se zgodilo isto, tudi če bi bil kupec kdo drug), je moj argument star že leto dni, ko je državna nlb (ali po vaše jašovič) na skupščini zminirala koncern, ki bi bil bistveno boljša garancija bankam za vračilo dolgov. in če si bankirji ne želijo solventnega dolžnika, lahko pomeni samo, da so že sprejeli drugačno odločitev. in (pa dajva še enkrat piarovko poosebljat) gospod zorko je očitno res nesramen komplikator, ker želi konkretno zavezo bank za rešitev firme in ne igra po scenariju. pa dajva dodati še eno podrobnost. vaš zapis glede UVK je pravzaprav najboljši argument za moje pisanje. tudi dr. bogomir kovač je namreč včeraj na tv slo jasno povedal, da je odločitev politična in ima za posledico potapljanje firme. bi bilo bližje vašemu stilu in dikciji, da bi zapisal, da so se morda debeljak, jamnik in jašovič odločili potopiti pivovarne in pri tem zlobirali odločbo matičiča? ampak tega pač ne vem in ne morem trditi (sploh pa ne ad personem). tako kot ne poznam vseh akterjev, ki pri tej zgodbi sodelujejo in njihovih pravih motivov. in za konec ponoviva še eno dejstvo. pa ja ne živite na marsu, da bi verjeli, da je v tej sedanji slovenski politikantski kuhinji mogoče (komurkoli) v doglednem času prodati večinski delež mercatorja? če ima namreč problem s koncentracijo kapitala agrokor, jo imajo tudi vsi drugi strateški vlagatelji. in zelo preprosto dejstvo je, da bi strateški vlagatelj (katerikoli) ponudil več kot finančni. torej – tudi če bi prodali večinski delež mercatorja – bi ga naj torej finančnemu vlagatelju, ki bi lastnikom ponudil manj??? kje pa je tu poslovna logika? no, po moje čisto slovenceljko “poslovna” logika morda celo obstaja tudi v takem scenariju…
    lepe praznike, jane (brez branja v zrcalu)

  4. pa še en vidik sva spregledala ob najinem pisanju, spoštovani (zrcalni) jane. da morajo pivovarne prodati mercator so banke sklenile že lani kot pogoj za reprogram. in že mesece je vsem jasno, da ga bodo morale prodati in so ga tudi prodajale. no… vsem, razen upravi mecratorja, ki je šele zadnje tedne v pristavila svoj piskrček v tej zgodbi… kaj pa je počela do zdaj? je računala, da bo pač nekdo iz ozadja to (zaukazano) prodajo ustavil, ali je le izčrpavala slovenske dobavitelje, kot so taisti pred časom vehementno trdili v oddaji pogledi slovenije???
    zdaj je pa res že čas, da se spočijemo čez praznike. jane

  5. dragi jane,
    razumete zakaj ogledalo? cudi me to vaše piarovsko razumevanje zapisanega. ljudje so namreč vedno tisti, ki tvorijo neka dejanja n nihče drug. če ste kot trdite videli kakršnekoli dokumente, tudi sam veliko berem, potem me čudi vaše enostransko razmišljanje, ki ste ga oblikovali. zato se mi je zdelo smiselno, da vam nastavim ogledalo.
    glede kovača pa samo to, pozabil je omenit, da bi do sklepa uvk prišlo v vsakem primeru, tudi če bi bil kupec drug. vsaj tako bi moralo biti, če urad tako oceni.
    tudi vam lepe praznike zelim

  6. kot sem zapisal, dragi jane. izjemno bom vesel in z veliko vnemo pohvalil banke še isti dan, ko bodo ponudile pivovarnam konkretne pogodbe za reprogram. to so nenazadnje izpeljale že pri kar nekaj dolžnikih. takrat bom tudi posebej poudaril, da nisem imel prav in sem delal iz muhe slona.
    in volkovi bodo siti, koze pa cele. beri – pivovarne ne bodo bankrotirale, trgovec pa bo ostal večni slovenski ponos. v bistvu so rešitve res preproste in ne gre komplicirati. iskrena hvala za ogledalo. jane

  7. dragi jane,
    preprosto je kot pasulj. laško z zorkom na čelu se je eno leto, če ne celo več, trudilo, da nekaj postori. od prodaj teh in onih firm, do reprogramov, itd. prizadevanja so končno obrodila sadove, ko so se banke poenotile in skupaj z laškim pripravile sporazum o skupni prodaji Mercatorja (ki prinaša tudi omogočanje likvidnosti). Le zakaj sporazum sedaj ni več dober za laško? tega žal ne razumem. vseeno mi je, kateri volk poje katero kozo, če ne morebiti celo obratno, pomembno je, da če nekdo mora prodajati svoje premoženje, to stori na način, ki mu bo navrgel največ. verjamem, da le znan cilj, jasen in odprt postopek, močna zaveza k prodaji itd. vzbudijo želen interes in konkurenco med potencialnimi kupci (torej tekmeci). vsakršnje mešetarjenje, ki smo ga bili vajeni v sloveniji tudi na račun “padlih tajkunov”, je potem odveč. izplen enih in drugih je boljši, kupec ne skrbi, da je maček v žaklju kilav (mu je namreč znano), prodajalec pa ve, da če je že prodajal mačka v žaklju, ki je mogoče celo kilav, je zanj iztržil največ… pa lep večer želim.

Komentirajte!

Your email address will not be published. Required fields are marked *

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.