Od kazalca do drugega kroga

prst


Mahanje s kazalcem je privilegij tistih, ki menijo, da so močni, močnejši, na trenutke celo najmočnejši.
Ste kdaj šteli, kolikokrat na minuto nam je žugal Pahor z ekranov, odrov, izza govornic? Vedno. Kar naprej. Pa še kar ni nehal!

Da Pahor zna presenečati, pa se je pokazalo tudi tu. V vseh 266-ih urah prostovoljnega dela najbrž ni imel časa za to, a če ste opazili, tudi ko je o tem govoril, nam ni žugal z ekrana. Bil je že skoraj ponižen. Kot da bi bil pravi!

Igralec v obleki politika? Mislim, da nisem daleč od resnice.

So ljudje, ki znajo brati obraze, geste, barve glasov. Žal nisem med njimi, a nekaj občutka za tovrstne prevode imam tudi sama. Kilometrina pač!

Pahorjeve pogosto v strešico položene obrvi mi pripovedujejo o tem, da olepšuje misel, ki mu je prišla na pamet – in se mu zdi hudičevo dobra!

Njegov spust pogleda naj bi nam kazal kesanje za napako, ki mu je sicer ne bi nihče zameril, če bi jo priznal – in mu je tudi ne, ko to stori – velikokrat pa se v to držo skrije ob tem, ko išče pomoč in moč za naslednji odziv. S tem seveda nič narobe.

A ko iztegne kazalec proti meni, bi mu najraje eno prisolila. Od kod mu predrznost za to dejanje? In zakaj si tega (modro!) ne privošči, medtem ko govori, kako je med ljudmi? Nenavadna kampanja, ki sem jo že takoj označila kot nevarno dobro za protikandidate, je v meni porajala vprašanje o Slovencih – smo res tako naivni, da bomo nasedli?

Prvi krog je za nami in v drugi krog nas je povedel Pahorjev igralski talent (in bolj ali manj dobro skrita taktika desnice, a to ni bistvo tega zapisa). Čeprav ne more skriti, da mu gre povprečje na živce, da ljubi veliki slog in da želi izstopati, se je spustil na tla povprečnega državljana. Zato, da bi ugajal volilcem, zmagal in potem znova slekel uniformo in se skril v varno zavetje svojega Armanija.

Res najbrž je, da si Slovenci želimo predsednika, ki dobro izgleda in dobro govori (resnici na ljubo – Pahor oboje ima) in da pri predsedniku ni narobe, če tudi dobro igra. Nenazadnje se bo moral rokovati s kraljicami in kdo ve, morda ga k sebi povabi poglavar kakšnega plemena. Da o soju luči, ki ga bodo tokrat ujele ob rokovanju s Huseinom, ne izgubljamo besed.

Smo že pozabili, da si je dokaj nediplomatsko zavzemal za sprejem pri Obami? Vse kaže, da je končno na dobri poti do njegove desne roke…

Maja Pajade

PS: Še kar pa mi ne gre v glavo, da Slovenci – kakršnikoli pač že – tako zlahka nasedemo tako plehki in transparentni predstavi nedavno odstavljenega predsednika vlade in stranke.


Foto: “pakorn”/FreeDigitalPhotos.net

En komentar to “Od kazalca do drugega kroga”

  1. Komentiral/a Stefka dne 15. nov 2012

    Pahorjeva nadarjenost za igranje je na isti ravni kot njegova sposobnost za vodenje drzave, naj si bo v vlogi PV ali v vlogi PR. Zelo nizki.