NAŠ LJUBI HRUP

imagesCAZ1AQBRPriznam. Leta so mi odnesla del tolerance do hrupa, ki me – tudi zaradi civilizacijskih dobrobiti in potrebe po informiranju – vse bolj vleče k tlom. Poleg drugih stresnih povzročiteljev, seveda. A pri tleh se marsikaj dogaja. Nesnaga, ki je dovolj lahka in neopazna, se najraje zadržuje prav pri tleh. Obenem se veselo seli v nebo, pa spet nazaj proti tlom… A da ne bo pomote. Ta ne povzroča hrupa. Povzročajo ali povzročamo ga mi, ki ji dajemo vzgon. Tudi s svojimi dragocenimi in uporabnimi prevoznimi sredstvi. In pred hrupom teh naj bi nas ščitila država. Ali pač ne?
Medklic: Stadion za Bežigradom lahko pokosite!
V zadnjem času se je po Sloveniji vila vrsta (avto)cestnih zapor prav zaradi postavljanja protihrupnih ograj. Ponekod (predvsem na Celjskem) je človek dobil vtis – morda tudi zmotnega, a tega ni nihče povedal – da ograj ne postavljajo, temveč jih menjajo. Z novejšimi. Višjimi. Čistejšimi.
Medklic: Hm, kaj za vraga ima čistoča s tem?
Ker me je pot prav v tistem času pogosto vodila prav skozi ta del Slovenije, je morda dobro, da povem tudi od kod. Moja pot se je namreč začenjala v Vodicah. Kraju, ki je hudo izpostavljen prometu. Tako s cest, kot tudi iz zraka.
Sama premorem toliko smisla, da se zavedam in zato ne pričakujem, da bodo nekega lepega dne postavili protihrupne ograje zoper promet v zraku. Tokrat znova nepričakovano se namesto ograj skozi Vodice odločijo MENJATI ograje skozi Celje. Zakaj nepričakovano? V državi, kjer je vendar že vnaprej jasno, da bodo odločitve vedno druga skrajnost zdrave pameti? Ker ograj niso postavljali skozi naselja, kjer ograj ni, temveč so jih zgolj menjali z novimi tam, kjer so že prej stale! Oprostite – ščitile državljane!
Ko bi premogli vsaj toliko zdrave pameti, da bi npr. Vodičane vprašali, ali si želijo starih »Celjskih«. Gotovo se ne bi upirali in barantali za novejše, višje, sploh pa ne čistejše! Hrup prebivalce tega kraja, skozi katerega se dnevno valijo kolone vozil, mnogo teh tudi za to, da pridejo do letališča ali z njega, nadleguje od strani in z vrha. Ne le v prenesenem pomenu (Medklic: Država, kdo bo tebe ljubil če ti ni mar zame?), temveč tudi dobesedno!
In tista nehrupna nesnaga iz začetka tega zapisa, se še naprej pridno zajeda v zemljo tega vodovarstvenega območja, ki bi lahko z nekaj znanja o ponovni uporabi, vsaj nesnago s cest zadržala v pasu hrupnega območja…
Medklic: Idej iz komentarjev ne zaračunavam.
Maja Pajade

Žal je komentiranje te objave onemogočeno.