Nam bodo mediji izvolili vlado?

Letošnja predvolilna kampanja je še kak mesec nazaj kazala sramežljive znake, da so se kandidatke in kandidati, predvsem pa vodje strank, ki kandidirajo v sedanjih kriznih razmerah pripravljeni pogovarjati o poteh, ki kar najhitreje vodijo iz krize. Nekajkrat so se takrat predstavniki strank o kakšni temi celo strinjali in opaziti je bilo rahlo zardevanje, saj je bilo takšno dejanje v preteklosti popolna strankarska herezija. Pred uradnim začetkom kampanje so imela v večjih medijih priložnost tudi gibanja in stranke, ki so komajda nastajale.
Oboje se je z začetkom predvolilne kampanje bistveno spremenilo. Na medijska soočenja najbolj gledanih televizij so bile povečini vabljene stranke, ki so jim predvolilne ankete kazale, da imajo možnost za vstop v parlament. Kdaj pa kdaj pa je bila skupina vabljenih še ožja. In učinki medijske prisotnosti se kažejo tudi v rezultatih zadnjih predvolilnih anket. Sedem strank si je v anketah »izborilo« medijski prostor, sedem jih bomo imeli (po vsej verjetnosti) v naslednjem sklicu parlamenta.

Tudi zadnja telefonska predvolilna anketa Agencije Odmev in Radia Ognjišča, izvedena včeraj, 2. decembra ta dejstva jasno ilustrira:
volitve-2012-napoved-AO

Vzporedno z oženjem izbora pa se je tudi vsebina predvolilnih tem vrnila v »ustaljene« tire. Namesto primerjav in analiz predlaganih ukrepov posameznih strank za izhod iz krize, smo se nagledali in naposlušali tem o nepremičninah glavnih kandidatov, njihovih prihodkih, grehih in prednostih. In čeprav ne gre zanemariti, da je od kredibilnosti vodje odvisna tudi kredibilnost neke politične stranke, so debate na soočenjih zadnjega tedna (za avtorjev okus) vse preveč spominjale na vsa dosedanja duhamorna politikantska natepavanja »ad personem«.

Deloma gre medije razumeti. Razen državne televizije so gospodarske družbe, ki imajo lastnike, ki jih zanima dobiček, ki jih (seveda) zanima vpliv na javno mnenje in dostop ter po možnosti vpliv na regulatorja. In slovenski mediji so, tako kot (na veliko žalost) številne gospodarske družbe, pač vajeni delati v prostoru, ki ima »ustaljene« postopke dostopa in vpliva na regulatorje. Vsaka bistvena sprememba prinaša nujnost strateškega prilaganja. Z drugimi besedami dodatne stroške poslovanja.

Ne želim biti zloben ali (preveč) ciničen, a ves čas se mi po glavi podi misel, da slovenska politika, kot jo imamo in jo bomo imeli (morda pa tudi mediji ne), očitno ni sposobna preseči okvirjev ustaljenih duhamornih predvolilnih tem zadnjega desetletja in pol.
In po letošnji dokaj burni jeseni, ki je kazala zametke nekih novih vrenj ter odpiranja tem o katerih niti v naši državi, še manj pa globalno, ni tekla debata že vsaj dve desetletji, nam bodo rezultati letošnjih predčasnih volitev očitno posredovali zelo jasno sporočilo: »Psi lajajo, karavana gre dalje«.

In bralcem se opravičujem, da sem moral uporabiti to zguljeno frazo. Kaj že kaže tisti majevski koledar?

Jane Panič